Kdo je borzni zmagovalec polletja: vlagatelji pridobili več kot polovico

V prvi polovici leta je osrednji indeks Ljubljanske borze SBI TOP pridobil nekaj manj kot petino vrednosti, od povprečja pa sta najbolj izstopali delnici Telekoma Slovenije in Luke Koper, ki sta v prvem četrtletju poslovala nad načrti.

Do konca trgovanja 30. junija je SBI TOP, ki vključuje 11 delnic slovenskih blue chip podjetij, zrastel za 19,11 odstotka. Pri tem je februarja indeks za kratek čas prebil mejo tri tisoč indeksnih točk, upadel ob začetku vojne na Bližnjem vzhodu, nato maja znova presegel psihološko mejo, rekord pa dosegel 19. junija pri 3.058 indeksnih točkah. Po zdrsu v drugi polovici junija je tečaj polletje sklenil pri 3.001 točki.

Med delnicami v sestavi indeksa so tri delnice v prvem polletju izgubile vrednost, med njimi je več kot 80 odstotkov izgubila delnica zavarovalnice Vzajemna, ki je v začetku marca vstopila na borzo. Dve delnici sta beležili nižjo rast kot indeks, medtem ko je šest delnic raslo hitreje od povprečja.

Skupno je bilo v prvem polletju na Ljubljanski borzi za dobrih 350 milijonov evrov prometa, od tega največ z delnicami NLB (129,4 milijona evrov) in Krke (126,7 milijona evrov). Ti dve delnici sta tako pomenili skoraj tri četrtine (73 odstotkov) trgovanja na slovenskem borznem trgu.

Glavna zmagovalca

Največjo rast je do konca junija beležila delnica Telekoma Slovenije, ki je od začetka leta pridobila 55 odstotkov ob 17 milijonih evrov prometa. Telekomunikacijska skupina v večinski državni lasti je v prvem letošnjem četrtletju povečala prihodke za štiri odstotke na 178,7 milijona evrov, čisti dobiček pa je bil pri 16 milijonih evrov za 12 odstotkov višji. Že lanski rezultati so bili nad načrti, s celoletnimi prihodki v višini 740,5 milijona evrov in 60,6 milijona evrov čistega dobička oziroma desetino več kot leto prej.

Drugi zmagovalec obdobja je Luka Koper, katere delnica je zrasla za 42 odstotkov ob 15 milijonih evrov prometa. Za mednarodnim pristaniščem je prav tako uspešno prvo četrtletje: kljub nižjemu ladijskemu pretovoru je ustvarila dobrih 100 milijonov evrov prihodkov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, medtem ko je čisti dobiček znašal skoraj 25 milijonov evrov. To je četrtino nad lanskim izidom in polovico nad poslovnimi načrti. Že lani je skupina beležila rast prihodkov in dobička ob rekordnem pretovoru kontejnerjev.

Poleg tega Luka Koper že konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega pričakuje, da bo stekel pretovor po drugem tiru Divača-Koper, kar bo zmogljivost železniške proge povečalo z 90 na 212 vlakov dnevno, je v intervjuju za Forbes Slovenija marca dejala predsednica uprave Nevenka Kržan.

Solidna predstava najprometnejših delnic

Rast, večjo od rasti indeksa SBI TOP, so beležile še delnice Krke (22,8 odstotka), NLB (22,9 odstotka), Pozavarovalnice Sava oziroma Save Re in Salusa (obe 22,4 odstotka).

Novomeški farmacevt je v prvem četrtletju povečal prihodke za osem odstotkov na 564 milijonov evrov, medtem ko je bil čisti dobiček pri 121 milijonov evrov za petino nižji. To je posledica negativnega neto finančnega izida, ki ga podjetje pripisuje visoki lanski osnovi, ko je Krka beležila valutne donose zaradi visokega tečaja ruskega rublja, saj na ruskem trgu ustvari največ prihodkov.

Delnica NLB je v juniju zdrsela po novici, da njen načrtovani prevzem Addiko Bank ne uživa podpore vodstva avstrijske banke, čeprav za nakup ponuja precej več denarja kot tekmec Raiffeisen Bank International (RBI). Sredi junija je NLB še zvišala svojo ponudbo s 33,5 evra na 37 evrov na delnico, kar je za 40 odstotkov več od ponudbe tekmeca. V prvem četrtletju je sicer NLB za tri odstotke povečala obrestne prihodke, na dobrih 240 milijonov evrov, medtem ko je bil dobiček po davkih pri 119 milijonih evrov za pet odstotkov nižji kot leto prej.

Ljubljanski prodajalec zdravil Salus je v trimesečju do konca marca prav tako povečal prihodke, za približno petino, medtem ko je bil dobiček večji za skoraj tretjino v primerjavi z letom prej. Zavarovalna skupina Sava, katere matična družba Sava Re kotira na borzi, je v prvem četrtletju povečala prihodke za dobrih osem odstotkov, dobiček pa je bil na ravni lanskega in je znašal 31 milijonov evrov.

Spremenljiva usoda Petrola

Delnica Petrola je v polletju pridobila 13 odstotkov, kar je manj od rasti širšega indeksa, tečaj pa je v tem obdobju nihal. Strmo je upadel po začetku vojne na Bližnjem vzhodu, ko so zaradi zaprtja Hormuške ožine cene nafte poskočile do 120 dolarjev za sod. V Sloveniji je marca prišlo do večjih motenj pri oskrbi z gorivi, po trditvah Petrola zaradi logističnih težav, saj se je povpraševanje na črpalkah skokovito povečalo. Tedanja vlada Roberta Goloba je največjemu naftnemu trgovcu, ki obvladuje 60 odstotkov trga z naftnimi derivati, očitala načrtno ovirano dostavo v času pred državnozborskimi volitvami 22. marca, kar je zdaj tudi v predkazenskem postopku, ki ga vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Še dodaten zdrs delnice je prišel maja, ko je skupina poročala o padcu dobička za 73 odstotkov v prvem četrtletju, kar so v skupini pripisali vladnemu omejevanju marž.

Po oblikovanju nove vlade pod vodstvom premierja Janeza Janše je tečaj rastel, opazen pospešek pa je dobil z odločitvijo vlade, da naftnim trgovcem zviša najvišje dovoljene marže, kar je tudi dvignilo cene goriv v Sloveniji.

Rasti indeksa ni dosegala niti delnica Zavarovalnice Triglav, ki je pridobila devet odstotkov kljub dvema padcema, prvem po začetku vojne in drugem v juniju, ko so zaposleni prek sindikata stopnjevali pritisk na upravo za povišanje plač.

Več kot polovica zaposlenih pri zavarovalnici v državni lasti opozarja na plačne anomalije, medtem ko družba posluje rekordno. Prihodki so lani dosegli 2,56 milijarde evrov, čisti dobiček 136,7 milijona evrov, delničarjem pa je pripadla dividenda v višini tri evre. V prvem četrtletju letošnjega leta so se prihodki okrepili za 14 odstotkov na 633 milijonov evrov, čisti dobiček pa se je znižal za 14 odstotkov in znašal nekaj manj kot 40 milijonov evrov.

Strm padec Vzajemne

Največji padec vrednosti je od marčevskega borznega debija beležila delnica Vzajemne, ki je bila ob 84 odstotkov v primerjavi z zaključnim tečajem po prvem dnevu trgovanja. To je posledica burnega prvega dne, ko je delnica začela trgovati pri ceni enega evra na delnico, nato pa občutno poskočila – celo do 20 evrov na delnico. Ljubljanska borza je vmes tudi začasno prekinila trgovanje. Do konca dne je tečaj pristal pri osmih evrih, od takrat pa se je ustalil okrog 1,2 evra na delnico.

Pod izhodiščem iz začetka leta sta končali še delnici Cinkarne Celje, ki je bila ob 4,5 odstotka, in nepremičninske družbe Equinox, ki je izgubila 5,5 odstotka.

Boljši donosi kot na večjih evropskih trgih

Osrednji slovenski borzni indeks se je v prvem polletju odrezal bolje kot osrednji indeksi na največjih borznih trgih v Evropi.

Širši indeks delnic evrskega območja Stoxx 600 Europe je od začetka leta pridobil 7,5 odstotka, ožji indeks Eurostoxx 50, ki vključuje 50 največjih podjetij v Evropi, pa približno osem odstotkov. Še precej nižja je bila rast v Nemčiji in Franciji, kjer sta osrednja indeksa Dax in Cac 40 pridobila dobra dva odstotka.

Rast je bila višja v ZDA, a še vedno ni dosegala rasti SBI TOP. Osrednji ameriški indeks S&P 500 je pridobil 9,3 odstotka, tehnološko naravnani Nasdaq pa 12,8 odstotka.

V drugo polovico leta Ljubljanska borza vstopa z novimi finančnimi instrumenti v ponudbi. Družba Ilirika bo namreč na borzo 2. julija uvrstila prvi slovenski borzno-trgovani sklad (ETF) pod oznako SLOTR, ki bo sledil 11 delnicam v indeksu SBI TOP. V kratkem bo družba na borzo uvrstila še drugi ETF za globalno razpršitev naložb. Ta bo vključeval osem drugih skladov ETF, ki jih upravljajo največje svetovne družbe.