Zaslužki šefov borznih družb rastejo, lani menjava na samem vrhu lestvice
Po več letih smo doživeli menjavo na vrhu lestvice najbolje plačanih menedžerjev slovenskih borznih družb. Komu se je plača lani še zvišala in kdo je prodal skoraj vse delnice družbe, ki jo vodi?
Revidirana letna poročila za leto 2025, ki so jih v zadnjih dneh objavile družbe v prvi kotaciji Ljubljanske borze, potrjujejo nadaljnjo rast prihodkov skoraj vseh družb. Izjema je Cinkarna Celje, kjer so navedli, da so slabši rezultati posledica zahtevnih in nepredvidljivih razmer na trgu.
Poročila razkrivajo tudi prejemke uprav in nadzornih svetov družb. Večini predsednikov uprav so se lani plače v primerjavi z letom 2024 zvišale, dvema pa malenkost znižale.
Pri tem naj že v uvodu opozorimo, da govorimo o bruto zaslužkih, saj vsa podjetja ne razkrivajo neto izplačil, ki so zaradi davkov in prispevkov precej manjša. Krka denimo razkriva neto prejemke predsednika uprave Jožeta Colariča, ki so ob 1,6 milijona evrov bruto plače lani znašali 647 tisoč evrov. Neto prejemki so torej znašali okoli 40 odstotkov bruto zneska, Krka pa je od njegove bruto plače skoraj milijon evrov odvedla za davke in prispevke.
Blaž Brodnjak, NLB
Blaž Brodnjak, prvi mož NLB, je lani prejel skoraj 1,8 milijona evrov bruto, kar je 77 odstotkov več kot leto prej. S tem je prvič postal najbolje plačani menedžer borzne družbe pri nas in prehitel že omenjenega Colariča, ki je dolga leta kraljeval na lestvici najbolje plačanih menedžerjev. Oba sta tudi lani dobila precej več kot drugi šefi borznih družb.
K Brodnjakovi plači je največ prispeval variabilni del prejemkov, ki je v primerjavi z letom 2024 poskočil z 241,1 tisoč evrov na več kot milijon evrov, medtem ko je fiksni del njegove plače zrasel za dobrih devet tisočakov na 762,4 tisoč evrov.
Velika rast variabilnega dela prejemkov je posledica nagrajevanja za pretekla obdobja. Lani so prvič zapadli v izplačilo finančni instrumenti po odlogu treh let in enega meseca, in sicer za poslovna leta 2019, 2020 in 2021, izhaja iz letnega poročila banke.
Variabilni del prejemkov je vezan tudi na vrednost delnice NLB, ki je v zadnjih letih močno zrasla. Od začetka leta 2023 do konca leta 2025 se je njena cena skoraj potrojila na 182 evrov. Samo lani je pridobila 43 odstotkov, trenutno pa se z njo trguje po ceni 230 evrov.
Brodnjak je lani dokupil 150 delnic NLB in imel na zadnji dan lanskega leta v lasti 1.850 delnic, kar je 0,009 odstotka vseh.
Jože Colarič, Krka
Plača predsednika uprave in generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča je lani znašala 1,6 milijona evrov bruto oziroma 647 tisoč evrov neto. Od tega je prejel 79 tisoč evrov neto v bonitetah in drugih prejemkih. V primerjavi z letom 2024 se je njegova bruto plača povečala za dober odstotek. Večji je bil tako fiksni del kot variabilni del.
Colarič je imel konec leta 2025 v lasti 22.500 delnic Krke, kar pomeni 0,0686-odstotni delež v kapitalu in 0,0741-odstotni delež v glasovalnih pravicah. Novih delnic ni kupoval.
Krkina delnica ostaja najdražja v osrednjem indeksu Ljubljanske borze SBI TOP, trenutno je treba zanjo odšteti 244 evrov. V obdobju od začetka leta 2023 do konca leta 2025 se je njena vrednost več kot podvojila, z 91,6 evra na 203 evra. Samo v zadnjem letu je pridobila 46 odstotkov.
Sašo Berger, Petrol
Skupni prejemki predsednika uprave Petrola Saša Bergerja so se lani skoraj podvojili na 632,6 tisoč evrov. Njegova osnovna plača je sicer ostala enaka kot leta 2024, to je 300 tisoč evrov, a je lani prejel tudi 279,6 tisoč evrov variabilnih prejemkov, ki jih v prvem letu mandata na čelu Petrola ni imel.
Berger dodatnih delnic Petrola lani ni kupoval. Na zadnji dan lanskega je imel 1.400 delnic, kar pomeni 0,0034-odstotni delež v kapitalu. Delnica je v lanskem letu pridobila skoraj 64 odstotkov vrednosti in zaključila pri 51,6 evra, trenutno pa stane 53,6 evra.
Andrej Slapar, Zavarovalnica Triglav
Plača predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Slaparja se je lani zvišala za 19 odstotkov na 326,8 tisoč evrov bruto. To pomeni 104,4 tisoč evrov neto. Ta znesek vključuje fiksni del in variabilni del, ne pa tudi zavarovalnih premij in drugih bonitet. Te so še dodatno nanesle 94,5 tisoč evrov, kar je njegove skupne prejemke dvignilo na 421,3 tisoč evrov bruto (leta 2024 so znašali 355,9 tisoč evrov).
K zvišanju lanske plače Slaparja sta prispevala tako fiksni kot variabilni del. Prvi se je v primerjavi z letom 2024 zvišal za skoraj 35 tisoč evrov, variabilni pa za 18,5 tisoč evrov. Skupne bonitete so tiste iz leta 2024 presegle za dobrih 12 tisoč evrov.
Slapar je lani dokupil 220 delnic in je tako konec leta 2025 imel v lasti 2.020 delnic, kar je 0,01-odstotni delež v kapitalu. Cena delnice se je v lanskem letu dvignila za 65 odstotkov in leto zaključila pri 66,5 evra, trenutno stane 67,8 evra.
Marko Jazbec, Pozavarovalnica Sava
Prvi mož Pozavarovalnice Sava Marko Jazbec je v letu 2025 zaslužil manj kot leto prej. Njegovi skupni prejemki so se lani znižali za dobra dva odstotka na 286,7 tisoč evrov bruto, predvsem zaradi znižanja variabile.
Jazbec je lani število delnic povečal za 500 na 12.500. S tem ima 0,073-odstotni delež v kapitalu in 0,081-odstotni delež v glasovalnih pravicah. Delnica je lani pridobila 66 odstotkov vrednosti, trenutno stane 92,8 evra.
Aleš Skok, Cinkarna Celje
Nekoliko manj kot leta 2024 je zaslužil tudi Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje. Ta je lani prejel skupno 383,5 tisoč evrov bruto plače, kar je odstotek manj. Malenkost nižja sta bila tako fiksni kot variabilni del plače, pa tudi bonitete.
Skok je lani prodal večino svojih delnic Cinkarne Celje. Konec leta 2024 je imel v lasti 2.400 delnic, konec leta 2025 pa le še 50. V tem obdobju je delnica zrasla za 14 odstotkov.
Kot so nam lani, ko je Skok v roku treh dni prodal okoli dva tisoč delnic, pojasnili v podjetju, je delnice odprodal “z namenom realizacije donosa v zvezi z ročnostjo družinskih naložbenih ciljev”.
Nevenka Kržan, Luka Koper
Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je lani prejela 276,2 tisoč evrov bruto, kar je deset odstotkov več kot leto prej. Pri tem se ji je fiksni del bruto plače povečal za dobrih deset tisočakov, za približno 14 tisoč evrov se ji je povečal tudi variabilni del bruto plače.
Nihče od članov uprave in nadzornega sveta, z izjemo Gorazda Jamnika, nima v lasti delnic Luke Koper.
Boštjan Košak, Telekom Slovenije
Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak je lani zaslužil 234,7 tisoč evrov bruto oziroma 109,6 tisoč evrov neto. Njegova bruto plača se je medletno povečala za 18 odstotkov.
K povečanju njegovih prejemkov je največ prispeval variabilni oziroma spremenljivi prejemek, ki je v 2024 znašal le dva tisočaka, lani pa 28,4 tisoč evrov bruto. V ta znesek so všteta plačila za uspešnost poslovanja za leti 2024 in 2025, med temi tudi lanska božičnica.
Košak tudi v letu 2025 ni imel v lasti delnic Telekoma Slovenije.
