Nov proračun, nova pravila: za evropski denar bo treba tekmovati

Evropski poslanci in države članice Evropske unije (EU) so sredi pogajanj o predlogu novega večletnega proračuna za obdobje od 2028 do 2034, ki stremi k izboljšanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva in zmanjšanju vrzeli z ZDA in Kitajsko.

Pomembna novost predloga je prav postavka konkurenčnosti v vrednosti petine celotnega proračuna oziroma 451 milijard evrov, a bo za ta sredstva treba konkurirati.

Predlog proračuna je Evropska komisija podala julija lani, obsegal pa naj bi bil skoraj dva tisoč milijard evrov za sedemletno obdobje oziroma 1,26 odstotka evropskega bruto domačega prihodka (GNI – gross national income, angl.), kar je po navedbah komisije 64-odstotno povečanje v primerjavi s trenutnim proračunom. Znesek vključuje tudi odplačevanje dolgov za pokovidni program Next Generation EU (NGEU) v vrednosti 168 milijard evrov.

Komisija želi združiti kohezijsko, kmetijsko, migracijsko in varnostno politiko – do zdaj samostojne proračunske postavke – v enoten okvir tako imenovanih nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov (NRPP), ki pomeni slabo polovico proračuna. Del izdatkov iz kohezije in kmetijstva, ki sta trenutno največji proračunski postavki, bi bil prerazporejen v konkurenčnost, obrambo in globalne naložbe, v analizi ugotavlja bruseljski think tank Bruegel.

Evropski sklad za konkurenčnost (ECF) bo znotraj proračuna “gonilo evropske konkurenčnosti” in bo zadolžen za naložbe v štiri strateška področja: prehod na čisto energijo in razogljičenje; digitalni prehod; zdravje, biotehnologija, kmetijstvo in biogospodarstvo; obramba in vesolje.

Kako bo razdeljen denar

Sklad bo imel za štiri področja na voljo 234 milijard evrov iz proračuna, in sicer: 125,2 milijarde evrov za obrambo, 51,5 milijarde evrov za digitalni prehod, 26,2 milijarde evrov za zeleni prehod in 20,4 milijarde evrov za biotehnologijo ter kmetijstvo, je razvidno iz predloga Komisije. Še 11 milijard evrov je predvidenih za sodelovanje s podjetji in svetovanje pri projektih.

Pod svoje okrilje združuje tudi 14 različnih evropskih programov in pobud, med katerimi je največji program za evropske raziskave in inovacije Obzorje Evropa (Horizon Europe). Ta bo ostal ločen, a vsebinsko povezan s skladom. Sredstva se bodo povečala s 95,5 milijarde evrov v trenutnem proračunu na 175 milijard evrov, kar je skoraj podvojitev.

Med štiri tematske sklope bodo uvrščeni sklad za inovacije (Innovation Fund) z dobrimi 41,2 milijarde evrov, ki pridejo iz sheme emisijskih kuponov ETS, program za digitalizacijo Digital Europe, Evropski obrambni sklad (EDF) in drugi obrambni programi, zdravstveni EU4Health, vesoljski program, satelitsko omrežje Iris ter podnebni program Life.

Združitev programov bo omogočila enotna pravila za iskalce financiranja. Sklad bo podpiral projekte v celotnem naložbenem ciklu, od začetnih raziskav do komercialne proizvodnje. Na voljo bo več vrst financiranja: nepovratna sredstva, posojila, kapitalske naložbe in jamstva. Slednja bodo prišla iz programa InvestEU in bodo mobilizirala tudi zasebni kapital, ki ni vključen v izračun.

Predlog se odziva na razdrobljenost razpisov, kar povzroča podvajanja in prekrivanja. Sedaj Komisija poudarja agilnost, učinkovitost in prilagodljivost. S tem sledi ciljem, ki jih je začrtala v kompasu konkurenčnosti v začetku lanskega leta, ta kompas pa temelji na poročilu o evropski konkurenčnosti Maria Draghija in poročilu Enrica Lette o prihodnosti skupnega trga. Draghi je zapisal, da bi morala EU najti dodatnih 800 milijard evrov letnih naložb, da ostane v koraku z ZDA in Kitajsko, in okrepiti domačo obrambno industrijo.

Treba bo konkurirati

Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Mojmir Mrak je na nedavni okrogli mizi Banke Slovenije opozoril, da bo nov evropski proračun “bistveno drugačen, kot je bil do sedaj”. Obeta se druga res temeljita reforma proračuna, po tisti iz 80. let. Takrat so periferne države iztržile večja kohezijska sredstva, podobnega “posla” v korist manjših držav pa tokrat Mrak ne vidi.

“To se mi zdi problem. Ker ta denar, ki bo namenjen konkurenčnosti, bodo v največji meri dobili tisti, ki so najbolj konkurenčni, to pa je center Evrope, ne periferija.”

Mrak je dejal, da ima Slovenija trenutno “točo denarja” iz EU. “Toliko, kot ga imamo zadnja leta, ga ni bilo še nikoli in ga – si upam trditi – verjetno nikoli ne bo več,” je dejal. Čeprav nov predlog predvideva povečanje proračuna, Mrak pravi, da pri tem ni upoštevan 800-milijardni NGEU, ki je v tekočem obdobju “dejansko še en proračun EU”, v novi perspektivi pa ni predviden – predvideno je njegovo odplačevanje, kar bo še zmanjšalo obseg sredstev.

Po njegovi oceni bo za Slovenijo na voljo manj denarja iz kohezijske in kmetijske politike. Prednost teh je, da ob koncu pogajanj veš, koliko denarja je alociranega za posamezno državo. A čeprav bi periferne države tudi tokrat lahko izpogajale, da se del sredstev vrne v kohezijske postavke, je po oceni Mraka jasno, da gredo spremembe v smeri, ko bo za denar iz Bruslja treba konkurirati.

Tako bo na voljo več denarja za konkurenčnost, kar je sicer “zelo velika priložnost”, a potrebujemo pogoje, da to izkoristimo. Pri tem poudari, da imamo dobre izkušnje s črpanjem sredstev iz programa Obzorje Evropa, predvsem zaradi močnih igralcev, kot sta Inštitut Jožef Štefan in Kemijski inštitut.

Težka pogajanja

Obseg in struktura proračuna še nista vklesana v kamen, saj o tem potekajo pogajanja poslancev in držav članic. Glavna pogajalca Evropskega parlamenta predlagata večji obseg proračuna, in sicer v višini 1,38 odstotka GNI, vključno s servisiranjem dolga za Next Generation EU.

Kot pravita Siegfried Mureşan (EPP) in Carla Tavares (S&D), predlog Komisije znaša 1.800 milijard evrov. Če izključimo odplačila za NGEU, je nominalno povečanje sredstev 29-odstotno, v realni primerjavi pa le 0,02 odstotka GNI. Nasprotujeta tudi konsolidaciji proračunskih postavk, ki jo predlaga komisija, in odvzemu nekaterih proračunskih pristojnosti parlamentu.

Parlament bo o predlogu predvidoma glasoval na plenarni seji konec aprila, a pred tem pogajalci zahtevajo dogovor držav članic o obsegu sredstev.

Bo proračun sprejet do konca leta?

Konec marca je nemški kancler Friedrich Merz v nagovoru nemškim poslancem dejal, da bo evropski proračun težko sprejet do konca leta. Med državami članicami je namreč zaznati nasprotovanje centralizaciji proračuna, namesto dosedanje delitve na regionalni oziroma lokalni ravni. To bi lahko oškodovalo strukturno šibkejše regije in okrepilo evropske prestolnice, Merz pa je dejal, da podpira nadaljnje delitve sredstev na regionalni in lokalni ravni.

Evropski odločevalci skušajo sprejeti finančni okvir še pred koncem leta, saj bo 2027 še eno “supervolilno leto”. Obetajo se namreč volitve v nekaterih največjih evropskih gospodarstvih, in sicer v Franciji, Italiji, Španiji in na Poljskem, mnogi pa se bojijo novega vala evroskeptičnega desnega populizma.