V hrvaški prevzem Celjskih mesnin se je vmešalo tožilstvo

Stoodstotni lastnik Celjskih mesnin je družba CM Invest GmbH s sedežem v Celovcu v Avstriji. Njeno lastništvo je razdeljeno med podjetji Amur Inženiring (60 odstotkov), katerega ustanovitelj je Izidor Krivec, in MIF Invest (40 odstotkov) v večinski lasti Danila Dujovića.

Okrožno sodišče v Celju pa je 14. junija, torej prejšnji petek, na 100-odstotni lastniški delež avstrijskega podjetja v Celjskih mesninah vpisalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi na podlagi sklepa, ki ga je isto sodišče sprejelo dva dni prej.

S tem sklepom sodišče zakonitemu zastopniku ali katerikoli drugi pooblaščeni osebi za čas šestih mesecev (do 12. decembra 2024) prepoveduje odtujitev ali obremenitev 60-odstotnega poslovnega deleža družbenika.

Kot poroča Necenzurirano.si, je bilo začasno zavarovanje odrejeno na podlagi zahteve specializiranega državnega tožilstva, ki je povezana s predkazenskim postopkom, ki ga celjsko tožilstvo vodi proti Dujoviću in tudi celjskemu poslovnežu Mirku Tušu.

Ustanovitelju in dolgoletnemu direktorju trgovske verige Engrotuš naj bi Dujović pomagal pri 30 milijonov evrov vrednem oškodovanju Engrotuša. Prav toliko koristi naj bi z istimi spornimi posli ustvarili Celjske mesnine in povezana podjetja. Dujović je tako osumljen kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Omenjeni posli so se podpisovali leta 2010, ko sta Krivec in Dujović iskala najkrajšo pot do vračila posojil, najetih za financiranje prevzema Celjskih mesnin, še dodaja Necenzurirano.si. V istem obdobju je Tušev poslovni imperij zaradi prezadolženosti in neuspešnih dogovorov z bankami drsel v insolventnost.

Pred mesecem najavili prevzem

Krivec je zaradi domnevnega spora z Dujovićem maja najavil prodajo svojega deleža v CM Investu, katerega prodajo je zdaj celjsko sodišče začasno prepovedalo. Kot še piše Necenzurirano.si, ni povsem jasno, ali je tožilstvo ukrepalo pravočasno.

Družba Mesna industrija Braća Pivac je prodajno pogodbo za prevzem Celjskih mesnin podpisala 20. maja. Takrat so iz podjetja sporočili, da še čakajo na soglasje pristojnih organov

Posel so potrdili tudi v Celjskih mesninah, kjer so navedli, da na Štajersko prihaja nov strateški partner.

Kolikšen delež je vključeval posel in kakšna je bila njegova vrednost, niso navedli, so pa iz podjetja Braća Pivac sporočili, da so pridobili večinski delež celovške družbe CM Invest, ki od leta 2017 obvladuje Celjske mesnine.

Kdo bi kupil Celjske mesnine?

Podjetje je nastalo leta 1952 v Vrgorcu v Splitsko-dalmatinski županiji. Je del skupine Pivac, ki je v družinski lasti. V tej sta še družbi PKK Karlovačka mesna industrija in Mesna industrija Vajda. MI Braća Pivac je tudi lastnik konditorskega podjetja Kraš. Z več kot petodstotnim lastniškim deležem spada med največje posamične lastnike Podravke.

V Celjskih mesninah so novega partnerja opisali kot “cenjenega na domačem in mednarodnem trgu”.

Hrvati naj bi prevzeli tudi nekatere poslovne segmente Celjskih mesnin. Med temi so družba Celjske mesnine Z’dežele z obrati za proizvodnjo in predelavo mesa ter drugih trajnih in poltrajnih izdelkov, Pršutarna S’ Krasa in Celjske mesnine – Storitve, ki se ukvarja z isto dejavnostjo in zaposluje invalide. Predmet prodaje niso Radgonske gorice, ki bodo v izključni lasti Izidorja Krivca.

Tudi bodoči lastnik v preiskavah

Se je pa tudi skupina Pivac na Hrvaškem pred kratkim znašla v preiskavi.

Hrvaška policija jo je po nalogu urada evropskega javnega tožilca (EPPO) pod drobnogled vzela zaradi suma več milijonov evrov vredne subvencijske prevare. Preiskovala je podjetji Braća Pivac in Mesna industrija Vajda.

Kot so pojasnili, več hrvaških državljanov utemeljeno sumijo subvencijskih goljufij v vrednosti več milijonov evrov in ponarejanja listin na škodo proračuna EU.

Preiskovalci so po neuradnih informacijah, ki jih je navajal Jutarnji list, preiskovali porabo sredstev za podporo pri izvajanju ukrepa za spodbujanje dobrobiti živali.

Vajda iz Čakovca je za izvajanje tega ukrepa domnevno prejela 20 milijonov evrov evropskih sredstev. Sredstva bi morala prenesti na podizvajalce, da bi ti obnovili farme za vzrejo živali, a preiskovalci sumijo, da četrtina denarja, nekaj več kot pet milijonov evrov, nikoli ni prišla do njih.