To so skriti razlogi, zakaj nakupovalna središča nimajo oken

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je v ZDA zaživela nova oblika maloprodaje. Ta je združila nekdanji vrvež v trgovinah ob glavnih cestah in ga poustvarila v škatlasti stavbi, ki namenoma ni imela oken. Od rojstva ameriških nakupovalnih središč je minilo že več desetletij, nakupovanje brez oken pa je po večini še vedno tu.

Strategija nakupovalnih središč je bila po pisanju CNN pametno zamišljena – od arhitekture do postavitve rastlin v lončkih. Pri teh je šlo za varčevalne ukrepe upravljavcev nakupovalnih središč in ustvarjanje vpliva na obiskovalce, da bi prosto nakupovali. S svetlo umetno razsvetljavo so denimo poskušali ustvariti večno dnevno okolje. Na ta način so obiskovalci nakupovalnega središča tam ostajali dlje, kot so pričakovali in porabili več, kot bi želeli.

Manj oken pomeni več prostora za trgovce

Še en razlog, zakaj so se nakupovalna središča izogibala oknom, je bil povezan z izdelki, je za CNN povedal Burt Flickinger, strokovnjak za trgovino na drobno in direktor svetovalnega podjetja Strategic Resource Group.

Manj oken in več sten je po njegovih besedah pomenilo več prostora za trgovce na drobno. Ti so lahko dodajali police in druge elemente, na katere so postavili svoje izdelke in tako povečali prodajo na kvadratni meter svojih trgovin. Ta sicer ne bi bila tako velika, pa tudi pogled na parkirišče nakupovalnega središča bi bil dolgočasen.

Toda najbolj zahrbten razlog za omejitev oken v nakupovalnih središčih bi lahko bil, da bi kupci izgubili občutek za čas, je za ameriški medij pojasnil Flickinger.

“Kupci brez oken ne morejo videti deževne ali snežne nevihte, ki piha v notranjost. Nakupovanje brez oken ustvarja okolje potrošnje brez motečih dejavnikov. Ko imajo ljudje občutek brezčasnosti in udobja, družine porabijo več, ker se lahko osredotočijo samo na trgovine in izkušnjo v nakupovalnem središču.”

Dogajanje je usmerjeno v notranjost

Kot še navaja CNN, je bilo dogajanje v nakupovalnih središčih že od začetka usmerjeno v njihovo notranjost.

Da imajo trgovska središča pokrajino v svoji notranjosti, je v intervjuju za omenjen medij spomnila tudi Alexandra Lange, arhitekturna kritičarka in avtorica knjige, v kateri je pregledala zgodovino nakupovalnih središč. “Vsa arhitekturna energija, ki jo običajno vidimo na zunanji strani stavbe v urbanem okolju, je usmerjena v notranjost. Trgovsko središče je stroj za prodajo.”

Lange je dejala, da so prvi trgovski centri sicer na zunanji strani imeli nekaj več arhitekture. “A so lastniki ugotovili, da se zanimanje potrošnikov zaradi tega ni povečalo, zato ne zapravljajmo denarja za to.”

Za lastnike in razvijalce nakupovalnih središč je bilo precej cenejše tudi, če se niso ukvarjali s postavitvijo oken. Brez teh so bili stroški ogrevanja in hlajenja prostorov velikih trgovin nižji.

Stroški energije so sicer običajno drugi največji strošek poslovanja trgovcev na drobno, takoj za stroški dela, še piše CNN.