Slovenska rešitev, ki namerava spremeniti spletno plačevanje

Fliqa deluje v segmentu naprednih finančnih tehnologij. V svetu se je področja prijelo ime fintech.

Mlado podjetje je razvilo dva produkta – novo metodo plačil “plačaj z banko prek Fliqe” in kreditno ocenjevanje strank. Rešitvi, kakršne razvijajo mnogi na svetovni fintech sceni. Oba produkta sta namenjena predvsem trgovcem, upravljalcem premoženja, ponudnikom posojil, ki se ukvarjajo z obročnimi plačili, in zavarovalnicam.

“Mislim, da bi moral imeti slovenski start up leta realne možnosti, da nekoč v prihodnosti doseže 100 milijonov prodaje, kar pomeni, da pride v bližino tega, da je samorog,” je član komisije Rok Zorko iz Silicon Gardens utemeljil izbiro zmagovalca na tekmovanju za start up leta. Nagrado podeljuje iniciativa Start:up Slovenija v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom, ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport in deležniki slovenskega ekosistema.

Prva rešitev Fliqe omogoča plačila neposredno z bančnega računa. “To v praksi pomeni, da kupcem ni treba izpolnjevati plačilnih nalogov, ko morajo plačati račun s svojega bančnega računa, ampak samo izberejo svojo banko s seznama in potrdijo transakcijo,” je za Forbes Slovenija pojasnila direktorica Fliqe Nina Strajnar.

Kaj prinaša njihova rešitev

Storitev lahko trgovci uvedejo na primer pri spletnih nakupih, kjer bi se med različnimi možnostmi plačila pojavil še gumb “plačaj z banko”.

“Namesto da izbereš plačilo s kartico oziroma plačilo po povzetju, izbereš ‘plačaj prek banke’, in te postopek preusmeri na banko, kjer samo še potrdiš plačilo. Podobno bi bilo tudi, ko ti podjetje pošlje položnico po elektronski pošti – v elektronskem sporočilu bi bil gumb “plačaj takoj”, nato pa bi te preusmerilo v tvojo banko. Tako ni treba skenirati QR kode,” razlaga Strajnar.

Dodaja, da je izkušnja podobna kot pri plačilu s kartico, vendar je varnejša, saj nihče ne more zlorabiti kartice, ker se denar neposredno prenese z vašega bančnega računa na račun trgovca.

Ob tem pa se plačnik izogne posredniku, kot sta Visa in Mastercard. Po besedah Strajnar je njihova rešitev cenejša od kartičnih plačil.

Ocena kreditne sposobnosti v realnem času

Druga rešitev je tehnološka platforma, ki omogoča različnim trgovcem izdelavo ocene kreditnega tveganja stranke v realnem času.

“Podatke potencialnega kupca se v realnem času obogati s podatki naprednih algoritmov in jih prek vmesnika API (aplikacijski programski vmesnik, op. p.) ponudijo trgovcu. Tako lahko takoj sprejmejo odločitev o odobritvi kredita, kar povečuje hitrost poslovanja in zadovoljstvo kupcev,” Strajnar našteva prednosti druge njihove rešitve.

Na vprašanje, kako je z varnostjo, ki je v spletnem bančništvu zelo pomembna, odgovarja: “Zagotavljamo varstvo občutljivih osebnih podatkov kupcev. Regulativa PSD2 nam omogoča dostopati – ob soglasju stranke seveda – do podatkov o plačilnih računih.”

PSD2 (ang. Payment Services Directive) je nova direktiva, ki posodablja in dopolnjuje pravila v EU na področju plačilnega prometa in je začela veljati februarja 2018.

Zapirajo drugi krog financiranja

Ideji so razvijali več let, najprej bolj ljubiteljsko, vendar je projekt hitro prerasel v profesionalno obliko. Podjetje so ustanovili leta 2020, zelo hitro jih je z večjo investicijo podprlo uveljavljeno IT-podjetje Src, ki je ob Strajnar, Mihi Goriupu, Andreju Završniku (trije soustanovitelji) in Nemanji Malbašiću tudi družbenik. Največja deleža – 28-odstotna – imata Strajnar in Goriup, Src ima 27 odstotkov, Završnik 14 in Malbašić tri odstotke podjetja. Koliko denarja so zbrali, ne razkrivajo.

“Podprli so nas s kar lepo vsoto in postali strateški vlagatelj. So tudi ključen tehnološki partner podjetja in nam nudijo tehnično podporo,” je Strajnar odgovorila na vprašanje, koliko je vložil Src.

S plačilnimi sistemi se Strajnar ukvarja že več kot 15 let, pred tem je sodelovala pri razvoju plačilnega sistema Moneta. Tudi preostala ekipa že več let deluje v fintechu.

Trenutno počasi zapirajo drugi krog financiranja, v katerem želijo zbrati več milijonov evrov. Imajo različne ponudbe strateških investitorjev in tudi sklada tveganega kapitala, pravijo. “Najbolj se nagibamo v konvertibilno posojilo, vendar se še nismo povsem odločili,” pojasnjuje Strajnar.

Načrtujejo veliko širitev ekipe

Ekipa trenutno šteje deset ljudi, od tega sta zaposlena dva, drugi pa z njimi sodelujejo pogodbeno.

“Letos načrtujemo kar veliko širitev ekipe, kar je povezano tudi s pridobivanjem licence Banke Slovenije in njihovimi pogoji,” razlaga Strajnar. Trenutno namreč uporabljajo licenco nizozemskega partnerja IbanXS.

“Čakamo na licenco Banke Slovenije. Postopek traja nekoliko dlje, kot smo pričakovali, zato zdaj delujemo prek nizozemskega partnerja, ki ima ustrezne licence. V vmesnem času pa si prizadevamo, da od Banke Slovenije pridobimo lastno licenco za plačilno institucijo,” opisuje sodelovanje z Nizozemci.

Sklenili partnerstva s prvimi veliki igralci v panogi

Podjetje je lani ustvarilo 70.000 evrov čistih prihodkov od prodaje in imelo dobrih 11.000 evrov dobička.

Večino prihodkov jim je prinesel posel s tujim naročnikom, za katerega so razvili sistem enkratnih in verificiranih plačil. Razvoj jim je pomagal tudi za njihov produkt “plačaj prek banke”, saj je bil v nekaterih točkah podoben ter so tako spoznavali želje in potrebe poslovnih strank za svojo rešitev.

“Letos pa skupaj z našim nizozemskim partnerjem IbanXS in z obema produktoma naslavljamo celoten evropski trg, tako da pričakujemo prihodke iz prodaje po modelu ‘plačaj po uporabi’,” napoveduje Strajnar.

Sklenili so partnerstva s prvimi veliki igralci v panogi, vendar jih bodo razkrili šele po uspešnih pogovorih z Banko Slovenije, ki jih mora odobriti.

“Med njimi so bankirji in zavarovalnice. Smo zelo daleč v pogovorih z dvema slovenskima bankama in eno slovensko zavarovalnico,” o sodelovanju v domačem okolju pravi Strajnar. Podpisali so tudi namero o sodelovanju z vodilno slovensko družbo na področju procesiranja sodobnih plačnih instrumentov Bankart. Sicer pa načrtujejo najprej širitev znotraj Evrope, v začetku prihodnjega leta pa tudi izven meja stare celine.