Šefi zaslužijo 614-krat več kot delavci, njihove plače pa rastejo dvakrat hitreje

Ameriški inštitut za politične študije (IPS) je že 32. leto zapored pripravil analizo 100 ameriških podjetij z najnižjimi medianami plač v indeksu S&P 500, ki ga sestavlja 500 največjih podjetij v ZDA. Analiza razkriva, da so glavni izvršni direktorji teh 100 podjetij lani v povprečju zaslužili 614-krat več kot njihovi delavci.

Povprečna plača glavnih izvršnih direktorjev je leta 2025 dosegla 17,5 milijona dolarjev, medtem ko je bila mediana letne plače zaposlenih le 36.571 dolarjev.

Razlika se je v zadnjih letih še povečala. Med letoma 2019 in 2025 so se plače direktorjev zvišale za 41,4 odstotka, plače delavcev pa za 20,7 odstotka. Inflacija je v istem obdobju dosegla 25,9 odstotka, kar pomeni, da rast plač delavcev ni sledila rasti cen.

Razmerje med plačami direktorjev in zaposlenih v teh 100 podjetjih se je od leta 2019 povečalo za 8,4 odstotka.

Kje je bila vrzel največja in kje so bile plače najnižje

Največjo razliko v plačah je leta 2025 zabeležilo podjetje Lumentum, ki na Kitajskem proizvaja tehnologije za podatkovne centre z umetno inteligenco. Glavni izvršni direktor Michael Hurlston je zaslužil 27,7 milijona dolarjev, kar je 2.884-krat več od povprečne plače v podjetju, ki znaša le 9.595 dolarjev na leto.

Najnižjo mediano plač med analiziranimi stotimi podjetji je imel Western Digital, eden največjih svetovnih proizvajalcev trdih diskov. Delavci na leto v povprečju prejmejo 8.740 dolarjev. Glavni izvršni direktor Irving Tan je lani zaslužil 11,5 milijona dolarjev, s čimer je bila njegova plača 1.321-krat večja od plače zaposlenih.

Največjo direktorsko plačo med temi stotimi podjetji je lani imel glavni izvršni direktor IBM Arvind Krishna, ki je skupaj z nadomestili prejel 38 milijonov dolarjev. To je 765-krat več od povprečne plače v podjetja, ki znaša 49.630 dolarjev na leto.

Kot da “živijo na drugem planetu”

S podjetji, vključenimi v analizo, je povezano premoženje najmanj 36 milijarderjev. Med njimi so člani družine Walton, povezane z Walmartom, Jeff Bezos in MacKenzie Scott iz Amazona ter soustanovitelja Carvane Ernie Garcia II in Ernie Garcia III.

“To je velik problem za družbo – imamo tako ekstremne razlike,” opozarja Sarah Anderson, glavna avtorica poročila in direktorica projekta Globalno gospodarstvo pri IPS. Po njenih besedah ​​vodje podjetij praktično živijo na “drugem ekonomskem planetu” kot njihovi zaposleni, zaradi česar težko razumejo finančne težave, s katerimi se delavci soočajo vsak dan.

Poročilo nadalje opozarja, da so mnogi slabo plačani delavci odvisni od vladnih programov, kot sta Medicaid in SNAP, ki zagotavljata pomoč pri nakupu hrane.

Hkrati 100 analiziranih podjetij skupaj zaposluje 1.282 registriranih zveznih lobistov.

Več odkupa lastnih delnic

IPS posebno pozornost namenja nakupu lastnih delnic, s čimer podjetja zmanjšajo število delnic na trgu in pogosto dvignejo vrednost preostalih.

Sto analiziranih podjetij je samo v letu 2025 za odkup delnic porabilo 108,6 milijarde dolarjev, kar je 3,6 milijarde dolarjev leto prej. Od leta 2019 do 2025 je skupna poraba dosegla 718 milijard dolarjev.

Največ je v to vložil vložil Walmart, in sicer 8,1 milijarde dolarjev. IPS izračunava, da bi podjetje s tem zneskom teoretično lahko vsakemu od svojih 2,1 milijona zaposlenih izplačalo bonus v višini 3.851 dolarjev. Walmartov (zdaj nekdanji) glavni izvršni direktor Doug McMillon je sicer lani prejel 29,2 milijona dolarjev, kar je 958-kratnik povprečne letne plače zaposlenih, ki znaša 30.520 dolarjev.

Kako zmanjšati razlike v plačah?

Avtorji poročila menijo, da bi se vrzel lahko zmanjšala z davčnimi in regulativnimi ukrepi.

Med predlogi je na primer višja obdavčitev podjetij, v katerih direktorji prejemajo več kot 50-krat večjo plačo od mediane plače zaposlenih, ter zvišanje davka na nakup lastnih delnic. Predlagajo tudi uporabo državnih pogodb in subvencij kot vzvoda.

Avtor izvirnega članka je Forbes Hrvaška.