Še drugi energetski steber pred kadrovsko rošado: višji prejemki vodstva in bogata bera za državo

Po tem, ko je ta teden novo vodstvo dobila Gen energija, ki jo vodi Andrej Vizjak, se žarometi obračajo proti drugemu stebru državne energetike. Čez slabe tri tedne, 22. septembra, poteče mandat petim državnim nadzornikom Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), vključno s predsednico Nevenko Hrovatin.

Slovenski državni holding (SDH) mora do takrat sklicati skupščino in imenovati nove. Kdaj bo to storil, ne razkriva. “O imenovanju članov nadzornega sveta bo SDH odločil do izteka mandata obstoječim članom nadzornega sveta, to je najkasneje do 22. septembra,” pravijo v upravljavcu državnega premoženja.

Podobno kot v Gen energiji naj bi menjavi državnih nadzornikov sledila menjava generalnega direktorja HSE Tomaža Štoklja, ki je bil imenovan v času vlade Roberta Goloba. Kot smo že poročali, naj bi ga nasledil trenutni poslovni direktor HSE Uroš Podobnik. Ta je na položaj prišel v času tretje vlade Janeza Janše, domnevno v kvoti NSi, bil pa je eden redkih, ki je na položaju ostal tudi pod Golobovo vlado.

Kdo bi prišel na Podobnikovo zdajšnje mesto poslovnega direktorja, za zdaj ni znano. Stol pa naj bi bil rezerviran za človeka iz kvote SDS. V prejšnjem Janševem mandatu je HSE vodil Viktor Vračar.

Država si je odrezala velik kos

Skupina HSE je sicer lani ustvarila 3,12 milijarde evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v 2024. Takrat so prihodki znašali tri milijarde evrov, če odštejemo prihodke Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, ki od začetka lanskega leta nista več del skupine.

V matični družbi HSE so bili prihodki nižji za 12 odstotkov v primerjavi z letom 2024. Razlog za navedeno odstopanje je predvsem v manjših količinskih nakupih električne energije od družbe TEŠ ter posledično nižji nadaljnji prodaji, piše v letnem poročilu energetske skupine.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) skupine se je zmanjšal s 471,4 milijona evrov na 324,1 milijona evrov, torej skoraj za tretjino. Je pa skupina močno zmanjšala zadolženost s predčasnimi poplačili posojil, in sicer z 200,1 milijona evrov na 8,3 milijona evrov.

Nadzorni svet HSE, ki ga vodi Hrovatin, je poslovanje ocenila kot uspešno in skupaj z upravo SDH predlagala, da 282-milijonski bilančni dobiček ostane nerazporejen. A je uprava SDH na petkovi skupščini odločila drugače: energetski holding bo državi izplačal 152 milijonov evrov dividend.

V 2024 je izplačal 100 milijonov evrov, lani 165 milijonov evrov. Lanski prispevek HSE je pomenil 30 odstotkov celotnih dividendnih prihodkov države, s čimer je prav HSE prispeval največ od vseh državnih družb.

Znaten dvig plač

So se pa lani močno zvišali tudi prejemki nekaterih direktorjev družb v skupini. Podatki, ki jih predstavljamo v spodnji tabeli, kažejo na dvig bruto prejemkov za 10 do 23 odstotkov.

Generalni direktor Štokelj je lani prejemal pogodbeno mesečno plačilo v višini 17.330 evrov, kar je za 8,5 odstotka več kot leto pred tem (15.965 evrov mesečno bruto). Celotni prejemki so znašali 238 tisoč evrov, kar je za 16,7 odstotka več kot v 2024 (okoli 204 tisoč evrov bruto). Neto prejemki so lani znašali 104 tisoč evrov.

Štokelj je tudi predsednik nadzornega sveta Dravskih elektrarn Maribor (DEM), Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) in ECE, za kar je lani prejel še okoli 43 tisoč evrov bruto.

Poslovni direktor Podobnik je lani prejemal po 15.597 evrov bruto mesečno, kar je za 8,5 odstotka več kot v 2024 (14.368 evrov). Njegovi skupni prejemki so znašali 213 tisoč evrov bruto ali deset odstotkov več kot v 2024 (193 tisoč evrov).

Nekaterim direktorjem hčerinskih družb so se prejemki zvišali še bolj kot vodilnima v skupini. Direktor HSE Invest Jure Šimic, direktor ECE Sebastjan Roudi in direktor Energije plus Alan Perc so prejeli po 19 do 23 odstotkov več kot v 2024.

Kot so nam pojasnili v HSE, se fiksni prejemki članov poslovodstev družb v skupini HSE določajo na podlagi zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije (ZPPOGD ali tako imenovani Lahovnikov zakon) in podrejene uredbe ter priporočil SDH. Ti kot izhodišče upoštevajo povprečno bruto plačo v družbah skupine HSE v preteklem letu ter količnike, določene glede na velikost, dejavnost in zahtevnost vodenja posamezne družbe.

“Ker so se povprečne plače v skupini HSE v letu 2025 zvišale, so se skladno z veljavno metodologijo zvišali tudi fiksni prejemki poslovodstev,” pravijo. “Razlike v odstotkih zvišanja med posameznimi družbami izhajajo iz poenotenja metodologije določitve prejemkov poslovodstev v skupini HSE, spremenjene vloge posameznih družb in različnih izhodiščnih ravni prejemkov v preteklem obdobju. Pri nekaterih družbah so bile zato spremembe odstotno izrazitejše.”