Koalicija in opozicija pri upravljanju naložb vsaka na svojem bregu: “To je kruta privatizacija državnega premoženja”
Matični odbor DZ je danes zavrnil predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga je v postopek vložila poslanka Svobode Andreja Rajbenšu. Koalicijski poslanci so nekatere rešitve pozdravili in napovedali njihovo vključitev v predlog zakona o demografskem skladu. Glede vsebine slednjega so kritični v opoziciji.
Kot je danes na seji odbora DZ za finance povedala predlagateljica, so bili cilji med drugim vzpostavitev in okrepitev pravne podlage za izvajanje in pridobivanje kapitalskih naložb v korist Slovenije, zagotavljanje dodatnih virov financiranja pokojninskega sistema ter izboljšanje učinkovitosti in preglednosti pri izvajanju obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda, poroča STA.
V luči tega je predlog določal, da bi SDH od leta 2029 del svojega dobička, ki gre trenutno v sklad za obnovo po poplavah leta 2023, namenil predvsem za financiranje pokojninskega sistema, predvidena pa je bila tudi ustanovitev družbe za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju voda in vodne infrastrukture. V skladu s predlogom država SDH tudi ne bi več plačevala nadomestila za upravljanje državnih naložb.
Ministrstvo za finance predloga ni podprlo
Ministrstvo za finance predloga ni podprlo, je pa napovedalo, da bodo nekatere izzive, ki jih naslavlja, izpostavili v osnutku nastajajočega zakona o nacionalnem demografskem skladu. “V samem predlogu zakona prav tako predlagamo sofinanciranje pokojninske blagajne, družinske politike in politike starejših,” je dejal državni sekretar na ministrstvu Peter Papež. Na bistveno razliko med zakonskim predlogom opozicije, ki je bil v parlamentarni postopek vložen maja, in osnutkom zakona o nacionalnem demografskem skladu je opozorila nekdanja infrastrukturna ministrica in trenutna poslanka Svobode Alenka Bratušek. “To je najbolj kruta privatizacija državnega premoženja z enim zamahom. Še je čas, da to pot spremenite,” je pozvala. Bratušek je skeptična tudi do tega, da bo vlada z vzpostavitvijo demografskega sklada rešila pokojninsko blagajno. “Denarja namreč ne bo nič več, kot ga je danes. Danes gredo dobički v državni proračun in od tam v pokojninsko blagajno, vi boste pa iz teh dobičkov nekaj dali še za demografijo in družinsko politiko, se pravi, da bo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na koncu ostalo še manj,” je ocenila.
Da se pri pripravi predloga zakona o demografskem skladu ne pogovarjajo o tem, kako bodo kaj prodajali, temveč o tem, kako bodo optimizirali poslovanje na enem mestu, pa je Bratuškovi odgovoril državni sekretar Papež. Koalicijski poslanci so se medtem spraševali, zakaj v Svobodi danes obravnavanega predloga niso sprejeli, ko so vodili vlado.
Po mnenju predsednika odbora in poslanca SDS Rada Gladka je “premalo razdelan” del predloga v povezavi z ustanovitvijo družbe za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju voda. “Verjamem, da je cilj legitimen. Kot smo se vsi strinjali, je glede tega treba nekaj narediti, ampak po mojem mnenju ne na tak način,” je izpostavil in dodal, da bi bil za to potreben poseben sektorski zakon. Da ima trenutna vlada ob skorajšnjem izteku koncesijskih pogodb za upravljanje področja voda priložnost za spremembo trenutnega sistema, ki je neustrezen, so v razpravi pozivali poslanci Svobode.
Po mnenju Klemna Boštjančiča je bil pomemben razlog za veliko škodo ob poplavah neustrezno upravljanje področja voda. “Ker koncesionarji, ki upravljajo vode, seveda skrbijo predvsem za svoj dobiček, naredijo pa minimalno, kar je potrebno,” je prepričan. Po njegovih informacijah bo kmalu objavljen nov razpis za koncesije. “Napovedujem, da se bo zgodilo podobno kot nazadnje in da se bo na večino koncesij prijavil en sam ponudnik. To je isti ponudnik, ki že dolga leta upravlja vodotoke v posameznih delih Slovenije in potem smo si za naslednjih pet let zapečatili to in bo lahko pristojno ministrstvo ponavljalo to, kar v zadnjih poročilih piše o neustreznem upravljanju voda,” je bil kritičen. Ob tem je izpostavil primer ustanovitve Slovenskih državnih gozdov, zaradi česar je danes upravljanje z gozdovi “bistveno boljše, kot je bilo upravljanje koncesionarjev pred tem”.
