Andrej Vizjak novi šef Gen energije, menjave tudi v drugih družbah skupine, novosti v statutu

Nadzorni svet družbe Gen energija je na današnji izredni seji odpoklical dosedanjo generalno direktorico Nado Drobne Popović, ki bi ji sicer mandat potekel konec junija 2028, in na njeno mesto imenoval Andreja Vizjaka. Ta je imenovanje za Forbes Slovenija potrdil: “Drži, danes ob 11. uri sem prevzel posle,” je dejal.

Da je Vizjak pretendent na to mesto, je viselo v zraku že nekaj časa, na to je nakazovala tudi nedavna menjava nadzornikov. Sredi avgusta je namreč Slovenski državni holding (SDH) imenoval pet novih nadzornikov, ki zastopajo državo in so se pridružili trem predstavnikom zaposlenih.

Vizjak je bil imenovan za mandat štirih let, kot je povedal za Forbes Slovenija, mu bo ključno ohranjati stabilnost obratovanja elektrarn. Drugi član uprave je Bruno Glaser. Upravo bodo še okrepili, je dejal Vizjak, imen pa ni želel navajati. Je pa dejal, da bo ena od prioritet novega vodstva racionalizacija upravljalske strukture, saj meni, da je preveč zbirokratizirana.

Med pomembnimi nalogami omenja tudi pospešitev ključnih projektov, kot sta Jek 2 in hidroelektrarna Mokrice.

Vizjak je trikratni minister v Janševih preteklih vladah. V letih od 2004 do 2008 je bil minister za gospodarstvo, od februarja 2012 je bil eno leto minister za delo, družino in socialne zadeve, od marca 2020 do junija 2022 pa minister za okolje in prostor. Od nedavnega je tudi nadzornik operaterja trga z elektriko Borzen.

Novo vodstvo tudi v Gen-I

Kot je za Forbes Slovenija povedal Vizjak, ima novo vodstvo od danes tudi Gen-I, na današnji skupščini podjetja je bil odpoklican Maks Helbl, na njegovo mesto pa imenovan Jure Soklič, ki je bil v prejšnji Janševi vladi nadzornik Gen energije in tudi kandidat za vodenje Gen-I, po tem, ko je Golobu novembra 2021 potekel mandat. Kot smo pisali takrat, je bil med drugim soustanovitelj in direktor podjetja Hive IT, ki je razvijalo blockchain tehnologijo, velja pa za kader NSi.

Že pred dnevi je odstopila direktorica družbe Gen-EL Martina Pohar, nam je še povedal Vizjak, čeprav je Pohar v bazi Ajpes še vedno navedena kot direktorica.

Ohlapnejši pogoji za člana poslovodstva

Družba Gen energija ima od petka, 28. avgusta 2026, tudi spremenjen akt o ustanovitvi. Čistopis nove različice akta je tudi že objavljen v bazi Ajpes, pod njim pa sta podpisana Žiga Debeljak, predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) v odhajanju, in Janez Tomšič, član uprave SDH, ki zastopa edinega družbenika Republiko Slovenijo.

V primerjavi z zadnjo različico akta iz avgusta lani se nova spreminja v več delih. V nadaljevanju nekatere novosti.

Tako se med drugim spreminja 29. člen, ki govori o tem, katere pogoje mora izpolnjevati član poslovodstva. Prej je bilo med drugim zahtevanih pet let delovnih izkušenj na poslovodskih ali vodilnih delovnih mestih družbe, ki je po velikosti najmanj enaka tej družbi. Po novem je pogoj razširjen na poslovodska ali vodilna delovna mesta v srednji in/ali veliki družbi.

Poleg tega sta iz tega člena umaknjeni podrobnejši opredelitvi poslovodskega in vodilnega delovnega mesta. Na vprašanje, ali so bile spremembe v tem členu prilagojene temu, da bi lahko prevzel vodenje, saj ni znano, da bi v preteklosti vodil tako veliko podjetje, kot je Gen energija, je dejal, da je magister elektrotehnike z 38 leti delovnih izkušenj, tudi na vodilnih mestih, zato je po njegovem kompetenten za ta položaj.

Kdaj veto ustanovitelja

Več sprememb je v 12. členu akta, ki določa posle, ki se obvezno predložijo ustanovitelju zaradi možnega ugovora oziroma veta na posle. Med drugim je bil v prejšnji različici akta kriterij predvsem sprememba odstotka lastništva oziroma glasovalnih pravic. Mehanizem veta je bil aktualen, če se je s pridobitvijo doseglo ali preseglo 25 odstotkov ali 50 odstotkov ali pa se je delež zmanjšal pod 25,01 odstotka, 50,01 odstotka ali 75 odstotkov. Vrednost same transakcije pri tem ni bila določena kot dodatni prag. Določba je veljala tako za neposredne kot posredne deleže in tudi za nakupne oziroma prodajnimi opcijami, ki bi imele enako posledico. V novem aktu je v tem delu dodan vrednostni prag 25 milijonov evrov.

Prag pri kapitalskih operacijah v odvisnih družbah se prag s 15 milijonov evrov zvišuje na 25 milijonov. Stari akt je namreč zahteval seznanitev ustanovitelja pri povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala odvisne družbe, obremenitvi kapitalskega vložka ali v primeru naknadnih vplačil v odvisne družbe, če je znesek presegel 15 mio EUR. Zdaj je ta prag 10 milijonov višji.

V starem 12. členu so bile samo tri skupine poslov, pri katerih seznanitev ustanovitelja ni bila potrebna: trgovalni posli z elektriko, emisijskimi kuponi, plini in utekočinjenim naftnim plinom ter na te posle povezane posle; posli, ki so izvzeti iz pravil javnega naročanja; ter posli, povezani s kratkoročnim upravljanjem denarnih sredstev v skupini GEN, kot so kratkoročni depoziti pri poslovnih bankah.

Novi akt izjeme razširi. Poleg elektrike, emisijskih kuponov in plinov dodaja ostale energente ter povezane posle, poleg tega podrobneje opredeli posle upravljanja likvidnosti znotraj skupine GEN.

Višje vrednosti poslov za soglasje nadzornikov

Več sprememb je tudi v 32. členu, ki opredeljuje, kdaj je potrebno predhodno soglasje nadzornega sveta. Po prejšnji različici akta je poslovodstvo potrebovalo predhodno soglasje nadzornega sveta, če je vrednost posla presegla tri milijone evrov (brez davka), pri čemer je bilo opredeljeno, na katere posle se zahteva nanaša, po novem je ta meja pri petih milijonih za vse posle. Prej je bilo potrebno soglasje nadzornega sveta za sprejem investicijskih programov, ki so presegli 10 milijonov evrov, zdaj je ta vrednost nad 20 milijonov. V tem delu je še nekaj drugih sprememb.

Najprej sprememba zakona

Da se pripravljajo rošade v Gen energiji, je bilo, če ne prej, jasno sredi julija, ko so opozicijski poslanci na izredni seji državnega zbora ob sprejemanju novele zakona o gospodarskih družbah, ki v slovenski pravni red vnaša dve evropski direktivi, opozorili na “podtaknjenca”. Šlo je za amandma k 17. členu novele, ki govori o glasovalnih pravicah v vzajemno povezanih družbah. 

V novelo zakona so pripravljalci tik pred zdajci dodali, da “vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi, če ima ista oseba neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh vzajemno povezanih družbah, pri čemer ta oseba ni ena od teh vzajemno povezanih družb”. Predlagatelji so pojasnili, da se s tem odpravlja omejitev in bo po novem lahko končni lastnik uresničeval svoje interese in sprejemal ključne odločitve.

Spremembe določajo tudi, da vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi pri odločanju o imenovanju ali odpoklicu članov organov vodenja ali nadzora te družbe. Brez te prepovedi bi lahko uprava družbe A glasovala o imenovanju nadzornega sveta družbe B, uprava družbe B pa bi povratno vplivala na organe družbe A.

Hitro je bilo jasno, da je vladajoči koaliciji trn v peti Gen-I oziroma specifična lastniška struktura, zaradi katere država kot lastnik ni mogla povsem uveljavljati svojih upravljalskih pravic. Gen energija ima več kot četrtino v družbah Gen-I in Gen-EL, ki sta lastniško povezani, in sicer tako, da ima Gen-EL polovični delež v Gen-I, ta je pa polovični lastnik Gen-EL. Krožno lastniško strukturo je Gen-I izoblikoval leta 2016, v času, ko je podjetje vodil Robert Golob, pozneje premier, zdaj pa šef opozicije. Takrat je Slovenski državni holding, ki upravlja z Gen-I, vodila Lidija Glavina. Golobu so stranke sedanje koalicije očitale, da je prav zaradi specifične strukture tudi po odhodu obvladoval podjetje.

Spomnimo, da je bila prav posebna lastniška struktura Gen-I povod za kadrovsko bitko v času tretje Janševe vlade. Golobu se je novembra 2021 iztekel mandat, nadzorniki, ki jih je postavila Janševa vlada, pa mu novega niso podelili. Čeprav je moral Golob oditi, je njegov krog zaradi specifične lastniške strukture in statutarne ureditve še naprej vplival na postopke izbora njegovega naslednika, medtem ko so vodenje Gen-I začasno prevzeli pooblaščeni direktorji nižjih ravni. Predstavniki Gen-I v nadzornem svetu Gen-EL so blokirali vse predloge Gen energije, zato je prišlo do pat položaja, v katerega je poseglo sodišče in po večmesečni pravni bitki marca 2022 za začasnega šefa Gen-I postavilo dotedanjega člana uprave Igorja Koprivnikarja.

Po novem se v vzajemno povezanih družbah glasovalne pravice odvzamejo. V primeru Gen-I sta ob glasovalne pravice Gen-I in Gen-EL, več pa jih pridobi Gen energija kot večinski lastnik Gen-I.

Ustavna presoja

Opozicijski Svoboda in SD sta konec juliija na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah. V delu opozicije prepričani, da gre za “podtaknjenca”. V Svobodi poudarjajo, da je ustavna presoja nujna, ker ta člen retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb.