Izbrali 100 najbolj prodornih slovenskih podjetij

Na forumu Future 500 so izbrali 100 najbolj prodornih slovenskih podjetij. Na seznamu so med drugim Belimed, Bird Buddy, Cleangrad, Cosylab, Dewesoft, Ekipa2, GenePlanet, Incom, Kolektor Etra, Leanpay, Litostroj Power, Mesi, NGEN, Pipistrel, Robeta, SkyLabs, Sportradar in Tosla. Celoten seznam si lahko ogledate tukaj.

Izbor Future 100 Slovenija ni bil zasnovan kot lestvica podjetij po prihodkih, dobičku ali tržni vrednosti. Avtorji ga opisujejo kot “signal” finančnim institucijam in drugim potencialnim vlagateljem.

Skupno so pregledali več kot 203 tisoč slovenskih podjetij. Pri tem so 85 od stotih podjetij izbrali na podlagi analize podatkov o poslovanju. Osnovni kazalnik je bila povprečna letna rast prihodkov (CAGR), primerjali pa so tudi vrsto drugih kazalnikov (skupno 19), s katerimi so poleg finančne uspešnosti merili inovativnost, internacionalizacijo, razvojne aktivnosti, upravljanje in druge dejavnike, pomembne za dolgoročno sposobnost rasti.

Preostalih 15 odstotkov podjetij je predlagal poseben 15-članski odbor in jim podelil povabilo oziroma tako imenovani wild card.

“Pregledali in analizirali smo podjetja, ki so spodobna delovati na tujih trgih. To je bil eden pomembnih pogojev pri snovanju indeksa,” je dejal avtor pobude Stjepan Orešković, sicer večinski lastnik hrvaške borzne družbe Bosqar invest.

Pri izboru so bili prav tako pozorni na tehnologije, ki jih uporabljajo, in profitabilnost podjetja ter predvsem rast, je dodal. “Zdaj vemo, katere so njihova znanja. Sedaj pa moramo razmišljati, kaj bi tem podjetjem omogočili na Kitajskem in v ZDA, da bi dobili evropsko Nvidio ali pa Alibabo in česar zdaj trenutno v Evropi oziroma v Sloveniji ne dobijo,” je navedel Orešković.

Skupni prihodki stoterice podjetij, ki sestavlja izbor Future 100 Slovenija, znašajo 2,1 milijarde evrov, zaposlujejo 8.100 ljudi, v treh letih pa so ustvarila okoli 2.400 novih delovnih mest.

(So)ustvarjalci prihodnosti

Gre za stoterico podjetij, ki bodo ustvarjala prihodnost, meni pobudnik izbora Orešković. “Ta podjetja nimajo ideje ali patenta, temveč so že danes resni igralci v svojih panogah. Njihov potencial pa je še veliko večji. Pomembno je, da ta nabor ni nabor media darlings (izbrancev medijev, op. a.) niti political darlings (izbrancev politike, op. a.), temveč data darlings (izbrancev na podlagi podatkov),” pravi. 

Kako naprej?

V prihodnje želijo avtorji izbora lestvico razširiti še na Hrvaško, Albanijo, Poljsko in Romunijo. V končni različici bi izbori iz teh držav (in Slovenije) tvorili evropski Future 500.

“Izbor želimo razširiti na pet, nato pa na vseh 27 držav članic Evropske unije (EU) ter devet držav kandidatk za članstvo. Da dobimo nabor evropskih podjetij, ki imajo moč, znanje, tehnologijo in kapital za rast. Potem se začne boj za prerazporeditev moči,” pravi Orešković in pojasni, da so evropska industrijska politika, gospodarska združenja in politika pisani na kožo močnim panogam, ki pa niso nujno panoge prihodnosti. 

“Denar, ki ga je Evropa po koronakrizi namenila za razvoj, ni šel za razvoj. Mislim, da tu Evropa in nenazadnje tudi Slovenija nimata druge priložnosti, saj so možnosti za zadolževanje in financiranje omejene. Zdaj poteka močen boj, kam bo šel denar.”

Instinkt, da ohranimo delovna mesta v neki veliki panogi, je močen, a ni nujno pravi, meni sogovornik. “Ta indeks bi lahko podal odgovor odločevalcem, kam vlagati. Na tak način so v Silicijevi dolini, na Tajvanu, v Singapurju odločali, na katerega konja staviti.”