Podjetje v Šenčurju ustanovil s sošolcem in ga pripeljal do milijonskih poslov
Po 30 letih na vrhu podjetja se arhitekt Andrej Ržišnik pripravlja na novo vlogo. Protim Ržišnik Perc je v tem času z dveh zaposlenih zrasel na 120.
Andrej Ržišnik je na čelu arhitekturno-inženirskega podjetja Protim Ržišnik Perc že od ustanovitve pred več kot 30 leti.
V treh desetletjih je majhna ekipa biroja za arhitekturno in grafično oblikovanje zrasla v prepoznavno družbo, ki zaposluje približno 120 ljudi, med njimi tudi tujce, in se ukvarja tudi z informacijskimi sistemi, razvojem nepremičninskih projektov in upravljanjem nepremičnin. Letos bodo čisti prihodki od prodaje presegli 20 milijonov evrov, ustvarili so 1,5 milijona evrov dobička.
Njihov podpis nosijo številni nepremičninski projekti po državi, na stenah v njihovih prostorih in na računalnikih sodelavcev Ržišnik pokaže nekaj najodmevnejših – stanovanjsko naselje Kranjska Iskrica v Kranju, poslovno stavbo Montana v Ljubljani in NGEN v Žirovnici, poslovno stavbo novomeškega farmacevta Krka, če naštejemo le nekaj zadnjih.
V tujini so sodelovali pri industrijskem središču Wilopark v Dortmundu, kjer so projektirali njihov Campus z novo poslovno stavbo in laboratorija svetovnega proizvajalca črpalk in črpalnih sistemov Wilo SE. Gradbišče je bilo le 18 kilometrov oddaljeno od kraja, v katerem je Ržišnik odraščal.
“Izdelek je en, sodelovati pa mora veliko število strokovnjakov za posamezno področje. Naša največja vrednost, da učinkovito orkestriramo ekipo za skupni cilj,” v dveh stavkih vizijo podjetja strne Ržišnik.
Zdaj jih zaposluje gradnja ene največjih poslovnih stavb v Ljubljani, WestLink CAMPUS, ob Celovški cesti, kjer ob integralnem vodenju projekta nastopajo tudi kot koordinator konzorcija vlagateljev, pojasnjuje Ržišnik.
“Delamo prostor za prihodnje generacije”
Po več kot 30 letih na vrhu podjetja se njegova vloga počasi spreminja, mesto bo prepustil nasledniku. Formulacija, da stopa v ozadje, mu ni všeč.
“Delamo prostor za razvoj prihodnje generacije. Moja vloga je zdaj mentorska in osredotočam se na strateške usmeritve skupine Ržišnik Perc. Nova generacija potrebuje naše postopno umikanje,” odgovarja in dodaja, da je operativno njegovo vlogo že prevzel Gregor Rožman, ki je v podjetju 15 let.
Ob spremembah v vodstvu se bo spremenila tudi organizacijska struktura, saj se bodo ustanovitelji, ob Ržišniku sta to še Uršula Pollak in Sabina Fašmon Muznik, umaknili na krovno družbo Ržišnik Perc, ki se bo preoblikovala v holding. Prek njega bodo nato obvladovali Protim (arhitektura in inženirske storitve), Infotim (informacijski sistemi) in RP Investicije (razvoj nepremičninskih projektov).
“Reorganizacija skupine v holdinško strukturo je dogovorjena do 31. decembra prihodnje leto, dokončni prenos pooblastil pa je vezan na moj formalni odhod v pokoj, kar je 1. april 2028,” časovnico pojasnjuje Ržišnik.
Začela s sošolcem
Podjetje sta skupaj s sošolcem in prav tako arhitektom Andrejem Percem ustanovila ob osamosvajanju Slovenije, njuna prva usmeritev so bili sejmi.
“Nastajali smo v obdobju, ki nam je bilo naklonjeno. V tem času se je začelo slovensko gospodarstvo prestrukturirati – iz nekdanjih jugoslovanskih trgov, ki so se tudi z vojno v večini kar zaprli, smo se morali z danes na jutri usmeriti na nove. Eno od sredstev komuniciranja s temi trgi so bili sejmi. Naša prva usmeritev je bila organizacija, načrtovanje in vse, kar sodi zraven za sejemske nastope za naša podjetja doma in v tujini. To je bila naša tržna niša,” opisuje začetke.
V razmeroma kratkem času so jih sejmi usposobili, da so načrtovanje začeli prenašati na večje, bolj kompleksne projekte.
S Percem sta po njegovih besedah sestavljala sanjsko moštvo – sam je bdel na arhitekturnim delom, Perc pa nad marketingom. Med večjimi naročniki so bili Sava, Merkur in Žito, na kratko pa so takrat sodelovali tudi z Lekom.
“Ta del ponudbe ni bil posebno dobro razvit in v tej vrzeli smo se lahko učinkovito in relativno hitro razvijali in uveljavljali,” dodaja.
Imena ob lastniški delitvi niso spreminjali
Po letu 2000 je sejemska dejavnost s pojavom interneta začela počasi zamirati, Andreja pa sta se poslovno razšla – Perc je svojo pot nadaljeval v marketingu s podjetjem Creatim, Ržišnik pa se je usmeril v klasično arhitekturno projektiranje. Vseeno imena podjetja niso spremenili, in čeprav lastniško ni več vpleten, je priimek Perc še vedno v napisu.
“Družbo smo lastniško razdelili, sam sem ob tem vključil še druge partnerje iz družbe, ki so nadomestili njegov delež. Šlo je za dogovorjeno razdelitev. Kot soustanovitelj je Perc s svojimi pogledi pomembno vplival na razvoj podjetja, njegova filozofija je še vedno prisotna. Predlagal sem, da ime ostane, in s tem se je strinjal. Dejal mi je, naj ime ostane takšno, kot je, in zabičal, da moram biti uspešen,” se spominja anekdote ob delitvi posla.
Zgledoval se je po nemškem modelu
Želja Ržišnika je bila ustvariti biro arhitektov in inženirjev, ki za vlagatelja načrtovanje, gradnjo in izvedbo projekta pripelje do uporabnega dovoljenja – želel je prevzeti celovito odgovornost. To je izviralo iz njegovega nemškega vpliva, kjer je preživel velik del mladosti.
“V našem prostoru so se arhitekti in inženirji delili. Bile so projektantske organizacije in organizacije, ki so se ukvarjale z inženiringom. Nemški model, v katerem projektant vodi investitorja tudi skozi izvedbo, ni bil uveljavljen. Izziv mi je bil, da svoj projekt, ki sem si ga zamislil, sprojektiram, pripeljem do izvedbe in epiloga. Nisem se želel zadovoljiti samo s proizvajanjem dizajna na papirju,” je bila Ržišnikova vizija.
Sejmi odlična šola za njihov model
Sejmi, s katerimi je ukvarjal na začetku poslovne poti, so bili izjemno dobra šola za njihov model spremljanja gradnje od načrtovanja do predaje. “Že na stojnicah smo morali združevati različne izvajalce – električarje, mizarje, ključavničarje, pleskarje in tapetnike. Vse si moral spraviti do skupnega izdelka, ga še zapakirati in ga s kontejnerjem poslati na drug konec sveta,” razlaga.
Njegova teza je, da je izvedba s posameznimi izvajalci cenejša, kakovost gradnje v takšni izvedbi pa boljša, saj vsak izvajalec del dela neposredno za vlagatelja.
“Z generalnim izvajalcem velikokrat ne moreš zagotoviti transparentnosti. Torej, po kakšni ceni neko stvar kupi in po kakšni ceni proda. Danes so mogoče četrtina investicijske vrednosti projekta gradbena dela, ostalo pa gradbenik kupuje. S tem največkrat služi več kot s svojim delom. Če v imenu investitorja prevzameš koordinacijo izvedbe z oddajo del po posameznih segmentih, se lahko investitor z vsakim dogovarja, usklajuje in tudi pogaja. Na takšen način ima investitor zelo natančen vpogled v realne cene na trgu,” trdi.
Izvedba je v takšnih primerih za približno desetino cenejša, višji strošek pa je za vlagatelja, ki porabi več časa za dogovarjanje, ob tem pa mora še plačati storitev njim, ki nadzorujejo in koordinirajo izvedbo projekta. Kar lahko pripelje v cenejše in bolj kakovostno zgrajen projekt, je prepričan.
Bo Boscarolu uspelo držati obljubo?
Z zgoraj opisanim primerom gradnje brez generalnega izvajalca poteka projekt WestLink CAMPUS, kjer bo v prvi fazi 31.500 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, v drugi fazi, predvidoma okoli leta 2029, pa bodo s skoraj 100 metrov visoko stolpnico dodali še 40.000 kvadratnih metrov prostorov.
Na podoben način bo stanovanjsko sosesko gradil tudi Ivo Boscarol v nakupovalnem središču BTC. Ržišnik na vprašanje, ali je Boscarolova napoved o ceni 3.000 evrov za kvadratni meter stanovanja uresničljiva, odgovarja: “Seveda je dosegljiva, saj smo jo mi izračunali.”
“Ekonomija obsega mu gre v prid, prav tako relativno ugoden nakup zemljišča in možna optimizacija pri izbiri materialov. Ko bo projekt končan, se bo treslo. Seveda lahko čas marsikaj prinese, ampak verjamem, da je to izvedljivo,” je odločen.
Zasedeni še za prvih osem mesecev prihodnjega leta
Za zdaj manjšega povpraševanja in ohlajanja v gradbeništvu še ne občutijo. Njihove zmogljivosti so polno zasedene še za prvo in drugo četrtletje prihodnje leto, saj veliko projektov še poteka, zato so morali v zadnjem času zavrniti tudi kakšno sodelovanje, nato pa se pojavljajo luknje.
“V zadnjih letih smo stalno malo več delali v tujini, kjer imamo še naprej možnost, da delamo več. V preteklosti smo večkrat odklonili delo zaradi prezaposlenosti. Zdaj bomo pozornejši,” o pripravah na morebitno krizo pravi Ržišnik. Bolj se bodo usmerili tudi na področje farmacije in biomedicine, kjer bodo v prihodnjih letih gradili in zagnali proizvodnje, tudi pri nas.
Na morebitno krizo se pripravljajo z gradnjo poslovne stavbe
Sicer pa so se ravno zato pred letom, ko so prvič začutili morebitno krizo, odločili za gradnjo poslovne stavbe ob Celovški, ki jih bo zaposlovala, če bo manj drugega dela. Podobno so storili že pred 16 leti ob finančni krizi, ko so propadli številni gradbinci.
Ržišnik in ekipa sta se takrat odločila za gradnjo nove poslovne stavbe v Šenčurju, kjer imata še danes sedež, in razvijala poslovno cono na tem območju.
“To je bil zelo učinkovit mehanizem, kako smo prišli čez prvo nepremičninsko krizo. Takrat so me mnogi spraševali, zakaj gradimo med njo. Zelo preprosto, ker je bilo poceni. Ta stavba nam je pozneje generirala veliko naročil, ker smo dokazali, da očitno nekaj delamo pravilno in da imamo znanje,” pojasnjuje.
“Pri WestLink CAMPUSU nas je k sodelovanju povabil Dušan Žehelj, solastnik družbe Davidov hram. Ker je naložba presegla finančne možnosti, smo iskali soinvestitorje.
Dogovorili smo se s poslovnimi partnerji, s katerimi smo uspešno sodelovali že pri drugih projektih, ki smo jih zanje projektirali in izvedbo koordinirali. Največji med njimi je Stefan Krauter, ustanovitelj logistične družbe cargo-partner, ki je pred leti v nov logistični center na Brniku vložil 25 milijonov evrov.”
Po vzoru iz Nemčije za zaposlene zgradili stanovanja
Iz Nemčije je Ržišnik prenesel tudi model stanovanj za zaposlene. Po takšnem vzoru so namreč njegovi stari starši iz Slovenije odšli v Nemčijo, kjer so rudarje privabljali z vrstno hišo in vrtom.
“Tako daleč kot nekoč Nemci ne sežemo, smo pa zgradili vila blok s 17 stanovanji, v pritličju je še vrtec. V njih ne živijo le naši zaposleni iz tujine, ampak tudi Slovenci, predvsem pa so nastanjeni mladi pari in družine,” o gradnji bloka v bližini poslovne stavbe v Šenčurju pravi Ržišnik.
“Opažamo, da je več kot sto let stara ideja še vedno ključen argument pri odločitvi za službo. Plače so nižje kot nemške, vendar tudi v Nemčiji ne ponujajo več tega, kar so pred stotimi leti,” dodaja. Ocenjuje, da bi lahko napolnili še enkrat toliko stanovanj. “Z gradnjo stanovanj, če se s tem ukvarjaš, ne moreš zgrešiti. Namesto da gre denar v dividende, gre v krepitev vrednosti podjetja. Če bi morda zašli v težave, bi lahko stanovanja tudi prodali,” zaključuje.