Milijoni za investicije ostajajo v proračunu

Ministrstvo za infrastrukturo ima letos na voljo 851 milijonov evrov, lep del za investicije. Na mnogih lokacijah po državi tečejo dela na cestni in železniški infrastrukturi, nadaljuje se gradnja drugega tira med Divačo in Koprom. A ministrstvo, ki ga vodi Alenka Bratušek, je po podatkih v proračunski aplikaciji v dobrih petih mesecih izplačalo le 172 milijonov evrov.

Nekatera druga ministrstva imajo podoben odstotek realizacije. Se je pa ob presenetljivem krčenju bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju postavilo vprašanje, ali je tu del odgovora na vprašanje, zakaj so se investicije v gradbeništvu v prvem četrtletju skrčile.

Ko je vlada jeseni lani v državni zbor prinesla predlog proračuna za 2025, je premier Robert Golob dejal, da bodo investicije države, ki bodo dosegle pet odstotkov BDP, poganjale gospodarski razvoj. Tudi na ministrstvu za infrastrukturo spomnijo, da gre za rekorden znesek in “znak za optimizem”.

Statistika za prvo letošnje četrtletje pa je, kot omenjeno, pokazala negativen trend. “Podatki Sursa o padcu gospodarske aktivnosti na področju gradbeništva v prvem četrtletju so nas negativno presenetili,” pravijo na ministrstvu. “Res je sicer, da nismo pričakovali visoke rasti, saj je bila ta že lansko prvo četrtletje visoka, vsekakor pa nismo pričakovali upada.”

Kot pravijo, tudi podatki o realizaciji gradbenih del ne dajejo vtisa, da bi aktivnost v gradbeništvu padala. “Če pogledamo prometno infrastrukturo pri treh največjih naročnikih, Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, družbi Dars in družbi 2TDK, vidimo, da je bila ta v prvih treh mesecih leta 2025 za 5,3 odstotka višja kot v prvih treh mesecih leta 2024,” pravijo.

Zakaj je prišlo do upada, jim za zdaj še ni jasno, analiza podatkov še poteka.

Realizacija vedno večja v drugi polovici leta

Kot pravijo, je realizacija Direkcije RS za infrastrukturo letos “nekaj nižja” od povprečja preteklih let, vendar ne bistveno. Dodajajo, da je tu dinamika plačil tradicionalno bolj intenzivna v drugi polovici leta, kar je posledica gradbene sezone.

Se pa res pri realizaciji določenih projektov srečujejo z izzivi, ki zahtevajo nekaj več časa. Pri tem omenijo jeseniško in ljubljansko železniško postajo, kjer so prejete ponudbe presegale zagotovljena sredstva.

Navajajo tudi težave pri pridobivanju zemljiškoknjižnih dovoljenj. Poleg tega se podaljšuje postopek načrtovanja projektov zaradi novih pogojev Direkcije RS za vode, ki so posledica spoznanj iz ujme v letu 2023.

Dodajajo, da “v tem trenutku ni ogroženo evropsko financiranje za noben konkreten projekt”. Po oceni ministrstva se bo v drugi polovici leta poraba ministrstva povečala. “Zato pričakujemo, da bomo načrt, predviden v proračunu, izpolnili v največji možni meri,” pravijo.

Omenimo sicer, da ministrstvo denar namenja tudi iz drugih (neproračunskih) virov, denimo sklada za obnovo, za okrevanje in odpornost … Konec lanskega leta so za Finance dejali, da imajo samo za ceste in železnice letos na razpolago 1,1 milijarde evrov.

Imajo 381 milijonov, izplačali so jih le devet

Na ministrstvu za kohezijo, ki ga vodi Aleksander Jevšek, so medtem po podatkih proračunske aplikacije letos izplačali le devet milijonov evrov od skupno 381-milijonskega proračuna za letošnje leto. Tudi kohezijska sredstva so pomemben vir financiranja za projekte v gradbeništvu.

Gregor Ficko pravi, da so na zbornici izračunali, da tudi danes okoli 35 odstotkov proračunskih naložb bazira na črpanju evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter drugih finančnih skladov, denimo kohezijskega.

Znesek za letošnje leto predstavlja vsoto sofinanciranja projektov, za katere je bilo ob sprejemu proračuna predvideno, da bo odločitev o podpori izdana v tem letu. Koliko odločitev je bilo izdanih letos, ni znano.

V celotnem obdobju te perspektive pa je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj izdalo za 1,2 milijarde evrov odločb. S tem je na papirju že razdeljenih 38 odstotkov kohezijskih sredstev, ki so nam na voljo v perspektivi od 2021 do 2027 (3,1 milijarde evrov). A izplačanih je bilo do danes le 146 milijonov evrov. To je pet odstotkov dodeljenih evropskih sredstev.

Zaradi februarja sprejetih ukrepov za pospešitev črpanja kohezijskih sredstev pa na Jevškovem ministrstvu pričakujejo, da se bo črpanje v drugi polovici leta pospešilo.

Pospešek v volilnem letu

Vladni Umar je sicer že v decembrski napovedi gospodarskih gibanj napovedal, da bo tempo izvedbe predvidenih državnih investicij odvisen od uspešnega zagotavljanja (omejenih) zmogljivosti. “Morebitni
zamiki bi bili lahko povezani s postopki oddaje javnih naročil in izbora projektov ter z omejenimi administrativnimi in kadrovskimi zmogljivostmi. V gradbenem sektorju, ki se že dlje sooča s pomanjkanjem delovne sile za enostavnejša dela, se v zadnjem času vse bolj izpostavlja problem
pomanjkanja inženirjev in projektantov,” so navedli in opozorili, da bi dodatno povpraševanje lahko pospešilo rast cen in plač.

Banka Slovenije v sveži napovedi ugotavlja, da bo letos realna rast (vseh, ne le gradbenih) državnih investicij 0,9-odstotna, prihodnje leto 2,7-odstotna zaradi zaključevanja projektov, sofinanciranih iz sklada za okrevanje in odpornost, v 2027 pa spet 0,7-odstotna.

“Rast državnih investicij bo podpirala gospodarsko aktivnost predvsem v letu 2026, ko se zaključuje črpanje iz programa NGEU in bo prisoten tudi vpliv volitev. V letih 2025 in 2027 pa bo njihov prispevek predvidoma približno nevtralen,” menijo v centralni banki.

Obnova po poplavah iz leta 2023 pa se, kot ugotavlja Banka Slovenije, odvija počasneje od prvotnih pričakovanj.