“Dragi kupci, toliko si od litra goriva vzamemo mi, toliko gre državi …”

Petrolova struktura kaže, da pri prodajni ceni bencina, veljavni 15. maja letos, le 43 odstotkov pomeni nabavna vrednost. Dobro polovico, 52 odstotkov cene, so pomenili davki in dajatve (0,805 evra), medtem ko Petrolu ostane pet odstotkov prodajne cene (0,079 evra).

Trgovec ob tem navaja, da se je od januarja lani ‘zaslužek’ države povečal za tretjino, Petrolov pa zmanjšal za petino.

Petrol o »izzivih pri vzdržnem poslovanju«

Petrol, ki je v tretjinski državni lasti, zadnje mesece glasno nasprotuje omejitvi marž pri ceni goriva na bencinskih servisih izven avtocest. Ta trenutno znaša slabih osem centov na liter, kar pa ni dobiček trgovca. Iz tega zneska pokriva stroške poslovanja, torej plače zaposlenih, stroške logistike, vzdrževanje bencinskih servisov, pa tudi investicije.

Trgovec opozarja, da mu državna politika omejevanja marž povzroča “resne izzive pri vzdržnem poslovanju” in hromi naložbe za zeleni prehod.  

Trgovec je v letu 2022, ko so bile marže prvič omejene, posloval z 2,7 milijona evrov izgube. Lanski čisti dobiček Petrola je znašal 136,6 milijona evrov. S tem je bil za 10 odstotkov večji tudi od tistega iz leta 2021, ko je Petrol zaslužil 124,5 milijona evrov.

V prvem četrtletju letos je skupina zabeležila 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 19 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček je bil s 15 milijoni evrov za 40 odstotkov nižji kot lani.

Poudarimo, da se lahko vplivi na vzdržnost poslovanja sčasoma zaostrijo, saj niso vedno vidni z danes na jutri.

Delničarji so nedavno potrdili predlog o dividendi v višini 1,8 evra bruto na delnico, s čimer bo družba v začetku avgusta delničarjem izplačala praktično celotni bilančni dobiček v višini 74 milijonov evrov.

Energetska kriza, inflacija, zdaj krotenje oligopola

Uvodoma omenjena kampanja je morda namenjena ozaveščanju kupcev, ki pogosto za visoke cene goriv krivijo trgovce, ki imajo dejansko omejen vpliv na ceno.

Dejstvo pa je, da kampanja prihaja po tem, ko je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra predlagalo podaljšanje uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s čimer bi zdaj veljavno višino marž podaljšali še za leto dni.

Predlog obenem trgovcem po navedbah Petrola z novo periodiko izračunavanja maloprodajne cene goriva, ki bi jo po novem določali na vsake štiri tedne (zdaj na dva), »prinaša dodatne operativne stroške ter ogroža redno oskrbo z naftnimi derivati«.

Uredba še ni sprejeta; pravkar se je končala javna obravnava, zdaj jo mora sprejeti vlada. Veljati pa naj bi začela z 18. junijem.

Zdi pa se, da vlada s podaljševanjem uredbe nakazuje konec liberalizacije cen goriv zunaj avtocest, ki jo je konec leta 2020 uvedla vlada Janeza Janše. Janševa vlada je po začetku energetske krize tudi prva posegla z regulacijo, ki pa jo vlada Roberta Goloba podaljšuje. Sprva je njegova vlada omejitev marž utemeljevala s cilji blaženja energetske draginje in krotenja inflacije. Zdaj trdi, da ne eno ne drugo ni več težava, z omejevanjem marž pa nadaljuje.

Da so razlogi za omejevanje drugje, je ta teden v pogovoru za Forbes Slovenija potrdil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Povedal je, da je slovenski trg naftnih derivatov »eden najbolj oligopolnih v Evropi«.

»Razlogi so zgodovinski, dolgo smo imeli dva trgovca, danes so trije, a dva močno izstopata. To je razlika v primerjavi z večino evropskih držav, že z Avstrijo ali Italijo. Na avstrijskih vpadnicah v mesta imaš praviloma konkurenco, v Sloveniji je to zelo redko,« nam je dejal minister. Nadaljnjega razvoja glede omejevanja marž ni želel komentirati.

Pravne bitke

Petrol je sicer v sporu z državo že vse od začetka energetske krize, ko je vlada Janeza Janše omejila prodajne cene goriva, zaradi česar naj bi bil trgovec nekaj časa prisiljen gorivo prodajati pod nabavno ceno.

Od takrat se je uprava Nade Drobne Popović močno zavzemala, da bi država škodo povrnila, prizadevanja pa nadaljuje tudi pod novo upravo, ki jo vodi Sašo Berger.

Po neuspelem lobiranju po ministrstvih je Petrol lani vložil tožbo, s katero od države zahteva 107 milijonov evrov. Trgovec pravno izpodbija tudi sistem regulacije vlade Roberta Goloba, ki je namesto končnih cen omejila trgovske marže na bencin, dizel in kurilno olje. Petrol je predlagal oceno ustavnosti člena uredbe, s katerim vlada omejuje marže, a je sodišče nedavno njegov predlog zavrglo z obrazložitvijo, da mora trgovec najprej izčrpati redna pravna sredstva.