Za socialne transferje še ne bodo upoštevana nova vrednotenja nepremičnin

DZ je na današnji izredni seji s 55 glasovi za in 17 proti sprejel novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, katere namen je po pojasnilih koalicije preprečiti nastanek položaja, v katerem bi centri za socialno delo morali odločati na podlagi novih vrednostih o nepremičninah ter brez ustrezno prilagojenih informacijskih rešitev, poroča STA.

Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek, se z novelo zakona do 31. januarja 2028 podaljšuje prehodno obdobje, v katerem se pri ugotavljanju gmotnega položaja vlagatelja v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, in z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, še naprej uporabljajo podatki o nepremičninah in njihovih vrednostih, evidentirani na dan 26. marca 2020.

V skladu z veljavno ureditvijo bi moralo namreč pristojno ministrstvo do konca letošnjega julija preveriti ustreznost premoženjskih cenzusov in prilagoditi zakonodajo s področja pravic iz javnih sredstev ažurnim vrednostim nepremičnin.

“Izkazalo se je, da zaradi obsega potrebnih vsebinskih in informacijskih prilagoditev tega ni bilo mogoče dokončati do 31. julija, ko se izteče trenutno prehodno obdobje. Predlog zakona zato preprečuje nastanek položaja, v katerem bi morali centri za socialno delo odločati na podlagi novih podatkov brez ustrezno prilagojenih informacijskih rešitev in na podlagi zastarelih premoženjskih cenzusov,” je pojasnila državna sekretarka.

“Takšna situacija bi lahko povzročila zamude pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev in negativno vplivala na socialni položaj najbolj ranljivih prebivalcev,” je opozorila.

Koalicija: Številni bi lahko izgubili socialne pravice

V koalicijskih poslanskih skupinah so poudarjali, da sprejetje zakonodajnih sprememb pomeni potrebno prehodno ureditev, katere namen je zagotoviti nemoteno izvajanje sistema pravic iz javnih sredstev do vzpostavitve vseh normativnih in tehničnih informacijskih pogojev za uporabo novih posplošenih vrednosti nepremičnin. Te odražajo rast cen na nepremičninskem trgu, medtem ko veljavni premoženjski cenzusi v zakonodaji s področja socialnih transferjev še vedno temeljijo na bistveno nižjih vrednostih.

“Če bi nove vrednosti začeli uporabljati brez prehodne prilagoditve zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter povezanih informacijskih rešitev, bi lahko številni upravičenci izgubili posamezne socialne pravice, čeprav se njihov dejanski materialni položaj ni spremenil. Takšen rezultat bi bil v nasprotju z načelom socialne države in pravične obravnave posameznika,” je opozoril Aleksander Gungl iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus.

Levica: Podaljšanje prehodnega obdobja je nujno

Da je podaljšanje prehodnega obdobja nujno, so menili tudi v poslanski skupini Levice. Kot je v njihovem imenu pojasnil Vladimir Šega, je prejšnje vodstvo ministrstva za delo v preteklem mandatu izvedlo več sestankov s predstavniki Geodetske uprave Slovenije in zunanjimi izvajalci, ki skrbijo za informacijski sistem.

“Ugotovljeno je bilo, da nadgradnja, ki bi zagotovila nemoteno izvajanje ugotavljanja premoženjskega stanja, ni možna oziroma je potrebno spremeniti področno zakonodajo, zato je minister za delo tudi ob primopredaji novo vodstvo ministrstva opozoril, da je nujno treba zagotoviti podaljšanje prehodnega obdobja, saj bi v nasprotnem primeru posledice utrpele številne družine, kmetje in drugi prejemki pravic iz javnih sredstev, ne le denarne in socialne pomoči,” je pojasnil.

Najbolj kritični v Svobodi

Čeprav so v SD prepričani, da je podaljšanje prehodnega obdobja glede na obstoječe stanje edina možnost, s katero se prepreči negativen vpliv na ljudi, pa so kljub temu opozorili, da v državi “ne moremo biti ponosni na to, če država več kot sedem let ne zmore vzpostaviti sistema za izmenjavo informacij med državnimi ustanovami, na podlagi katerega se ljudem odmerjajo pravice in dolžnosti”.

Do vnovičnega podaljšanja prehodnega obdobja pa so bili najbolj kritični v poslanski skupini Svoboda. Kot je v imenu poslanske skupine povedal Klemen Boštjančič, nekateri njihovi poslanci to podpirajo, medtem ko drugi “temu nasprotujemo”. “S ponovnim podaljšanjem prehodnega obdobja se ohranja ureditev, po kateri se pri približno 30.000 upravičencih še naprej uporabljajo več let stare vrednosti nepremičnin, čeprav so nove posplošene vrednosti že določene in so v številnih primerih bistveno višje. To pomeni, da so nekateri upravičenci obravnavani ugodneje od drugih zgolj zato, ker država ni pravočasno opravila svojega dela,” je opozoril.

Po njegovih navedbah morajo namreč socialni transferji temeljiti na dejanskem materialnem položaju posameznika. “Če za eno skupino še naprej uporabljamo zastarele podatke o premoženju, to ni več vprašanje socialne politike, ampak vprašanje enakosti pred zakonom in pravične razdelitve sredstev,” je bil po poročanju STA jasen Boštjančič.

Sprejeta tudi novela zakona, ki širi dostop do registra dejanskih lastnikov

DZ je danes z 79 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katero se na podlagi evropske direktive med drugim širi krog upravičencev, ki imajo dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov pri Ajpesu.

Po novem bo neomejen dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov – poleg organom odkrivanja in pregona, kot so policija, tožilstvo, sodišča, ter nadzornim organom, kot sta Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev – omogočen tudi organom, uradom in agencijam EU, med njimi Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Agenciji EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Agenciji EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust).

Novela ohranja omejitev dostopa do podatkov za pravne in fizične osebe, pri čemer bodo te osebe lahko dostopale do omejenega nabora podatkov, če bodo izkazale pravni interes, ki bo moral biti povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

Zakon pri tem določa tudi kategorije oseb, za katere se šteje, da pravni interes izkazujejo na podlagi svoje funkcije ali poklica, npr. organizacije civilne družbe in akademski krogi, ki se ukvarjajo s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, ter mediji oziroma novinarji.

Novela opredeljuje izredne okoliščine, v katerih se osebni podatki dejanskega lastnika ne bodo razkrili, in sicer gre za primere, ko bi lahko razkritje povzročilo nesorazmerno tveganje, kot so tveganja prevar, ugrabitve, izsiljevanja, prisiljevanja, nadlegovanja, nasilja ali ustrahovanja.

Kot je ob obravnavi predloga na današnji seji dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež, novela zagotavlja prenos evropske zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, rešitve pa omogočajo učinkovitejše sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi organi pri odkrivanju finančnega kriminala ter zagotavljajo ustrezno ravnovesje med preglednostjo dejanskega lastništva in varstva osebnih podatkov, še piše STA.