Vrtovec: Zastoje razumem kot enega osrednjih vprašanj, s katerimi se bom soočil
Ministrski kandidat za področje infrastrukture in energetike Jernej Vrtovec med prvimi potezami poleg reorganizacije napoveduje pregled finančnega stanja resorjev ter med drugim tudi obvezna nočna dela na prometnicah.
“Prvi korak je združitev resorjev in reorganizacija,” je na zaslišanju za položaj ministra za infrastrukturo in energetiko pred matičnim odborom Državnega zbora (DZ) dejal Jernej Vrtovec, sicer tudi predsednik NSi.
Vrtovec je resor vodil že v času od 2020 do 2022. Kot je dejal danes, ministrstvo zato dobro pozna. “Poznam zaposlene, izzive, nedokončane projekte iz tega obdobja, ki se danes še izvajajo.”
A takrat je bilo to ministrstvo za infrastrukturo, ki je pod vlado Roberta Goloba del pristojnosti preneslo na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Zdaj pa želi vlada Janeza Janše z novo reorganizacijo oblikovati ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.
Druga naloga pa bo, kot je dejal, pregled finančne situacije na ministrstvu, tudi na Direkciji RS za infrastrukturo, pregled podpisanih pogodb, projektov, ki jih je vlada uvrstila v načrt razvojnih programov (gre za nabor projektov, ki jih potrjuje vlada in za katere se predvideva proračunsko financiranje), načrta investicij.
O investicijah in učinkovitosti
Pomanjkanje denarja je pogosto le izgovor za neizvedbo ali počasno izvedbo naložb, meni ministrski kandidat. Pogosto se to zgodi, ker “vsak, ki ima pet minut časa, želi naložbo zaustaviti, bodo civilna iniciativa ali celo državni organi, ki blokirajo druge državne organe”.
To je treba ustaviti, je dejal.
“Energetskih in infrastrukturnih projektov v tej državi ne mora zaustaviti nekdo, ki ima parcialni interes. Treba je presojati, kaj je javni interes. To pa je večja blaginja.”
V koalicijski pogodbi je zato predlagan dolgoročni investicijski načrt do 2040 kot krovna razvojna vizija, na podlagi katerih bi potem delali konkretne projekte.
“Z upam, da bodočo ministrico za okolje (Polona Rifelj iz SDS, op. a.) tvorno sodelovala in za strateške projekte pripravila specialna zakonodaja, da se nekaj umesti s pomočjo zakonodaje. Sprejemanje državnih prostorskih načrtov in pridobivanje gradbenih dovoljenj namreč traja leta in nikamor ne pridemo. Leta 2011 se je začelo umeščanje železniške povezave med Ljubljano in Kranjem, ki še ni končano. Slišim, da bomo v kratkem lahko dali prošnjo za gradbeno dovoljenje,” je dejal Vrtovec.
O gradbenih projektih in zastojih
Koalicijska pogodba predvideva, da se bodo vsi gradbeni posegi na prometnicah izvajali tudi ponoči.
“Danes ima Dars v pogodbah z izvajalci, da se projekt izvaja celoten svetel del dneva. Pa se res? Če grem mimo Domžal ob 6h zvečer, ne vidim nikogar, ki bi ga izvajal. Je Dars koga poklical na odgovornost? Pričakujem, da se bodo na avtocesti pri Postojni konec tega tedna dela izvajala ponoči. Če je problem hrup, bomo to rešili. Če lahko v tujini delajo ponoči, bomo tudi v Sloveniji.”
Izpostavil je še en element iz koalicijske pogodbe, in sicer to, da se bo kot ključni kriterij izbire izvajalca pri največjih infrastrukturnih projektih poleg cene določil tudi rok izvedbe. “Če nekje zaradi projekta nastajajo zastoji, kot jih zdaj vidimo na avtocesti pri Domžalah proti Ljubljani ali na primorski avtocesti, prihaja tudi do gospodarske škode. To je večje finančno breme za gospodarstvo in ljudi, kot če bi bil projekt malce dražji pa hitreje izveden.”
Napovedal je nadaljnja vlaganja v ceste in železnice: “Kdo bo vlagal v Belo Krajino, če pride nekdo prej v Zagreb kot v Ljubljano?” Vsaka rekonstrukcija na avtocesti bi morala vključevati tretji pas, meni Vrtovec. Meni, da bi bilo smiselno razmisliti o umeščanju logističnih središč ob avtocesti, kot jih lahko vidimo ob hrvaški avtocesti. Danes je to, kot je dejal, pri nas nemogoče, zato napoveduje posebne zakone za “določene odseke”.
“Zastoje razumem kot eno osrednjih vprašanj, s katerimi se bom moral soočiti v naslednjem mandatu, in ta trenutek tukaj nimam čudežne palčke, kaj narediti pri Domžalah in kaj narediti pri Postojni,” je med drugim dejal Vrtovec. “Pri najbolj obremenjenih odsekih moramo nehati z logiko, da najprej vse razkopljemo, potem pa upamo, da se bo promet že nekako prilagodil, ampak moramo, kjer je to mogoče, ustvariti dodatno ali začasno prometno kapaciteto, šele nato pa poseči v staro vozišče.”
Meni, da bi lahko Dars pametneje načrtoval projekte, ne more pa dati zagotovila, da v prihodnje zastojev ne bo.
O energetiki
Tu je svoj pogled Vrtovec povzel z besedami, da želi zagotoviti dolgoročno energetsko samozadostnost in neodvisnost ter robustnost elektroenergetskega sistema. Kot pravi energetski miks Slovenije vidi kombinacijo jedrske, vodne, geotermalne energije in drugih “racionalnih” obnovljivih virov, med katere pa ne štejejo vetrne energije.
Pravi, da je njegov cilj stvarna in ne “zelena aktivistična” energetska politika.
Napovedal je strategijo energetike do 2050 ter napovedal prenovo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2040 s pogledom do leta 2050. Osnutek mora vlada Evropski komisiji predložiti do 1. januarja 2028.
Obstoječa različica po mnenju Vrtovca vsebuje “popolnoma nerealne cilje” z vidika strukture proizvodnih virov.
Napoveduje tudi povezavo elektroenergetike z obrambnim resorjem v segmentu tako imenovane dvojne rabe.
O obnovljivih virih
Vrtovec je, tudi sklicujoč se na dogajanje v Španiji, ki jo je med lanskimi prvomajskimi prazniki zajel obsežen električni mrk, napovedal enotno platformo za obnovljive vire in možnost njihovega daljinskega upravljanja.
Tudi tu napoveduje prizadevanje za pohitritev postopkov umeščanja.
Napovedal je analizo porabe sredstev podnebnega sklada, v katerega se steka denar od emisijskih kuponov. “Velja razmisliti, kako poenotiti Podnebni sklad, Eko sklad, Borzen. Pri slednjem bo treba napraviti temeljito revizijo poslovanja,” je dejal.
Vrtovec, ki ima tudi sam sončno elektrarno, je dejal, da je brez sistema neto meritev ne bi še enkrat postavljal. Zdaj gre za sistem ogromno denarja, saj imajo dobavitelji letno od 30 do 50 milijonov izpada zaradi naraščajočih stroškov izravnave. “Letni net metering je bil ideja dobaviteljev, a so očitno zgrešili poslovni model. Potrebno je preveriti upravičenost določbe iz 101. člena veljavnega zakona o spodbujanju rabe OVE (ta določa nadomestilo dobaviteljem, op. a.). Treba je oceniti, če so dobavitelji učinke zmožni kriti v breme čistega poslovnega izida. Potem bomo videli, kakšna je bila entuziastična politika za prodajo panelov.”
Sončne elektrarne bi gradil na degradiranih območjih in na obstoječih energetskih lokacijah. Vetrnim ta vlada prižiga rdečo luč. Omenil je tudi potencial geotermije in biomase. “Ta vlada ne bo govorila, da drv ne potrebujemo,” je dejal.
O elektrodistribucijah
Vrtovec je kot izziv izpostavil lastniško strukturo elektrodistribucijskih podjetij. Ta so v večinski lasti države in pod upravljanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH), a imajo vsa po okoli petino malih delničarjev. Vlada Roberta Goloba je želela iz proračuna financirati njihov iztis, a je po poplavah v letu 2023 to padlo v vodo. SDH je sicer ponudil odkup., a po zelo nizki ceni, ki je mali delničarji niso sprejeli.
Vrtovec je zdaj omenil možnost prenosa na državo, pri čemer bi vlada – podobno kot v primeru Elesa – imela vlogo skupščine. Kot je dejal, ni prepričan, če je pametno, da v času velikih potreb po vlaganjih v omrežje kot cilj elektrodistribucijam postavljamo le maksimizacijo dobička.
O JEK2 in izzivu stikališč
Kot ključen projekt je Vrtovec pričakovano izpostavil JEK2 in napovedal njegovo pohitritev. Potem je veliko časa posvetil naštevanju pozitivnih učinkov projekta. Dejal je, da je trenutno investitor Gen energija. “Ne potrebujemo nobenih drugih korakov, ampak le pohitritev postopkov umeščanja,” je dejal. S tem je morda nakazal, da za zdaj država ne bo ustanavljala projektnega podjetja, kot je bila ideja v preteklosti.
Dodal je, da že zdaj potrebujemo dogovor s kakšno drugo državo. Natančneje ni pojasnil. Je pa v preteklosti interes za sodelovanje že izkazala Hrvaška. Vlada Andreja Plenkovića je sicer pred časom sprožila tudi prve korake za lastno jedrsko elektrarno. Pred kratkim je interes za vlaganja v jedrsko energijo izkazala tudi Italija.
Eden pomembnih argumentov nasprotnikov jedrske energije je odlaganje odpadkov. Vrtovec je dejal, da je odlagališče jedrskih odpadkov v Vrbini v gradnji, še vedno pa je odprto vprašanje prevzema hrvaškega dela odpadkov, ki ga “bo potrebno nemudoma rešiti, tudi zaradi morebitnega sodelovanja v bodoče”.
Omenil pa je, da ima projekt izziv stikališča oziroma prestavitve 14 daljnovodov za potrebe novega objekta, ki pa ga po informacijah Vrtovca na Elesu in Gen energiji rešujejo. Oktobra naj bi dobili odgovor, kolikšne naložbe bodo potrebne in za koliko bodo podražile ta, za slovenske razmere ogromen projekt. Ta naj bi stal od 15 do 22 milijard evrov.
Napovedal je novo delovno skupino. Delovna skupina, ki jo je v tem mandatu vodil Danijel Levičar, je pred dnevi zaključila mandat. Do končne investicijske odločitve, predvidene do konca 2028, bodo – kot so navedli – ključne naloge osredotočene na umeščanje projekta v prostor, oblikovanje finančne konstrukcije, izbor dobavitelja tehnologije ter pripravo posebnega zakona za JEK2. Pomembna bo tudi ustanovitev projektne družbe ter usklajevanje z Evropsko komisijo, zlasti na področju državne pomoči, so zapisali v sklepnem sporočilu.
O hidroelektrarnah
Vrtovec napoveduje čim hitrejši začetek gradnje hidroelektrarn na srednji Savi in čim hitrejši začetek gradnje hidroelektrarne Mokrice.
Tudi pri projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak (ČHE) si želi, da bi se postopki pospešili.
O TEŠ6
Vrtovec je napovedal prizadevanja, da bi šoštanjsko termoelektrarno oprostili plačevanja emisijskih kuponov, ki pomembno zvišujejo stroške podjetja. Napovedal je ponovno preverbo modela gospodarske javne službe, po katerem trenutno veliko plačujemo za ogrevanje Šaleške doline.
Po njegovi oceni imajo korist od kuponov “dva ali trije traderji” in podnebni sklad, a po drugi strani proračun trpi.
