Nasprotovanje interventnemu zakonu se krepi, podpora le iz gospodarstva

Vlada Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, je na dopisni seji sprejela mnenje o predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Kljub temu da predlagatelji trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Po njihovi oceni gre večinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine davčnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splošni podpori gospodarske rasti in povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

“Poleg tega parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji označijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javnofinančne in druge negativne učinke predlaganih ukrepov,” menijo.

Milijardni izpad

Ministrstvo za finance ob tem opozarja na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov.

“Kar je še posebej problematično, je, da predlagani ukrepi prinašajo znižanje javnofinančnih prihodkov do višine okoli ene milijardo evrov oziroma letno okoli 1,4 odstotka BDP, kar predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ. Pomembno je tudi izpostaviti, da so ukrepi usmerjeni zgolj v zniževanje davčnih prihodkov in prihodkov iz naslova socialnih prispevkov, a ne ustvarjajo strukturnih učinkov, ki bi dolgoročno povečali produktivnost in konkurenčnost,” menijo.

Tveganje za evropska sredstva

Vlada izpostavlja tudi zaveze Slovenije glede načrta za okrevanje in odpornost, ki se z uveljavitvijo predloga zakona rušijo.

“Evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost namreč vzpostavlja načelo prepovedi razveljavitve predhodno zadovoljivo izpolnjenih mejnikov in ciljev kot pogoja za nadaljnje financiranje iz mehanizma. Ravno zato je nujno zavedanje, da bi sprejetje predloga zakona, ki bi posegal v že dosežene mejnike in cilje načrta za okrevanje in odpornost, lahko povzročil zadržanje ali zmanjšanje izplačil sredstev, ogrozil izvajanje že potrjenih reform in naložb ter v skrajnem primeru privedel do prenehanja financiranja,” je opozorila vlada, ki pa ni natančno navedla, kateri ukrepi iz zakona rušijo zaveze EU.

Iz teh razlogov vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem vlada ne zanika legitimnosti ciljev in namena predloga, ki pa jih je po mnenju vlade treba nasloviti premišljeno (na podlagi ocen stanja), sistemsko in z ukrepi, ki bodo učinkoviti in ne bodo rušili temeljev določenih družbenih sistemov ter bodo pripravljeni tudi z upoštevanjem javnofinančne vzdržnosti.

Zpiz: Zakon ruši temeljna načela sistema

Danes je bila na pobudo predstavnikov sindikatov sklicana tudi izredna seja sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Predstavniki sveta so ob odsotnosti predstavnikov delodajalske strani izpostavili, da predlagane spremembe rušijo temeljna načela sistema, ki temelji na solidarnosti, in povečujejo odvisnost od integralnega proračuna države. Hkrati spodjedajo lani sprejeto pokojninsko reformo, predvsem načelo, da se bo za njene spremembe iskalo soglasje socialnih partnerjev. Nekatere določbe so tudi ustavno-pravno sporne, mnenje Zpiza povzema STA.

Predstavniki sindikatov v svetu zavoda se tako ne strinjajo s predvideno kapico na vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7.500 evrov. Kapica je namreč predvidena v višini, ki je nižja od najvišje pokojninske osnove, opozarjajo.

Nasprotujejo tudi avtomatičnemu prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in določbi, da bi delovno razmerje lahko nadaljevali le s soglasjem delodajalca. Menijo, da to vodi v prisilno upokojevanje, zaradi česar bo v pokojninsko blagajno vplačanih manj prispevkov. Nasprotujejo pa tudi tako imenovanemu dvojnemu statusu, ki bi tistim, ki bi ob soglasju delodajalca nadaljevali delo, omogočil prejemanje polne pokojnine in polne plače.

Zadovoljni niso niti s predlogom za znižanje najnižjih prispevkov za zavarovance s statusom samostojnega podjetnika ali kmeta. Znižali naj bi se s 60 odstotkov povprečne plače v državi na 45 odstotkov minimalne plače, ob čemer bi ob upokojitvi ohranili vse pravice. Tako bi prejemali trikrat večjo pokojnino od tistega, kar so v pokojninsko blagajno plačali, ob tem da že zdaj vplačujejo 18 odstotkov manj kot zaposleni, so opozorili.

Šef Zpiza: Potrebnih bi bilo dodatnih 120 milijonov evrov

Generalni direktor Zpiza Marijan Papež v izjavi za medije dejal, da je predlog zakona nestrokoven in da tudi ne gre za nujne ukrepe. Za tako pomembne sistemske spremembe bi pričakovali socialni dialog, je dodal. Če bo zakon sprejet takšen, kot je predlagan, bo potreben rebalans proračuna. Za vzdržnost pokojninske blagajne bodo morali predlagatelji po njegovih besedah le letos iz proračuna zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov.

Predstavnik sindikatov Aljoša Čeč pa je dejal, da gre za resne posege v sistem, ki lahko nanesejo do 700 milijonov evrov izpada iz pokojninske blagajne letno, kar povečuje odvisnost od proračunskega financiranja in politike. “S tem denarjem bi sicer lahko dvignili pokojnine in prejemke invalidov za več kot osem odstotkov,” je dejal. Ker predstavnikom sindikatov ni bilo omogočeno sodelovanje na današnji seji odbora DZ, pa bodo po besedah Čeča “očitno morali poslati svoje sporočilo na druge načine”.

Predsedniki vseh reprezentativnih sindikalnih central so predlog interventnega zakona že ocenili kot poskus, da se pod krinko nujnosti sprejme rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem in kapitalu ter posegajo v temeljna načela socialne države.

Svet zavoda bo tako v skladu s sprejetimi sklepi pripravil analizo posledic predlaganih ukrepov na pokojninsko in invalidsko blagajno. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pozivajo, da pripravi analizo dolgoročnih učinkov navedenih zakonskih predlogov na sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Svoje stališče je Zpiz posredoval tudi v DZ, piše STA.

Združenje delodajalcev pozvalo k podpori

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), ki je podporo interventnemu zakonu izrazilo že ob njegovem oblikovanju, je pred današnjo obravnavo predloga poudarilo, da je nujno zavedanje, da je le zdravo in uspešno gospodarstvo lahko temelj socialne države. Prepričani so, da gre za pomemben premik v smeri manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo, so zapisali v sporočilu za javnost.

“Slovenija ne more dolgoročno napredovati, če podjetjem jemlje prostor za naložbe, razvoj in zaposlovanje, zato potrebujemo državo, ki razume, da so produktivnost, delo in podjetnost temelj blaginje. Prav zato podpiramo ukrepe, ki razbremenjujejo ljudi, krepijo gospodarstvo in vračajo socialni dialog na raven enakovrednega partnerstva,” je dejal generalni sekretar ZDS Miro Smrekar.

Opozorili so na jasne signale energetske in gospodarske krize ter padanje konkurenčnosti, ki se odražajo tako v zmanjšani gospodarski aktivnosti in zviševanju inflacije, kot tudi v žepih zaposlenih v gospodarskem sektorju. V celoti se strinjajo z uvodno oceno stanja v gospodarstvu in razlogih za sprejem predloga zakona, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok (NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica).

Kljub temu pa menijo, da predlog interventnega zakona ne daje vseh res nujnih odgovorov na realne ocene stanja. “Če temu zakonu ne bo sledilo takojšnja korenita debirokratizacija poslovnega okolja (zmanjševanje stroškov države in zmanjševanje s tem povezanih oportunitetnih stroškov gospodarskih družb), zmanjševanje apetitov državnega proračuna, ki se odraža ne le na razvojnem potencialu gospodarstva, ampak predvsem tudi v denarnicah vseh delavcev in posledično tudi pokojninski in zdravstveni blagajni, bo ta zakon le lahna sapica, nujno potrebna, a nemočna ob nevihtni fronti sredi katere se nahajamo,” so še zapisali.

Sindikati vabila na sejo niso prejeli

Predstavniki sindikatov so na današnji novinarski konferenci pred sejo dejali, da vabila na sejo skupnega odbora DZ niso prejeli, poroča STA. Kot je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, so sindikalisti na predsednika skupnega odbora DZ naslovili poziv, naj jih kot socialne partnerje povabi na sejo, saj obravnavani zakon posega na “številna področja, na katerih se sindikati aktivno udejstvujejo”. Do začetka seje pa po Počivavškovih navedbah niso prejeli nobenega odziva.

Predstavniki sindikatov tako ne bodo imeli možnosti socialnega dialoga in usklajevanja tega predloga zakona, so opozorili v sindikatih. “Menim, da je šokantno, da parlament s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo da ni zaželeno, ampak tudi ni dovoljeno,” je povedal Počivavšek.

Ob tem so bili znova kritični do predloga, ki po njihovem mnenju koristi le lastnikom kapitala in bo zaradi njega bogatejši le ozek krog posameznikov. Zakonodajno-pravna služba DZ je – tako kot sindikati – ugotovila, da “zakon ni ne interventen, ne nujen, ne razvojen, saj posega v sistemske ureditve in odlaga nekatere učinke, kar pomeni, da se z njim niti ne mudi niti ne bo rešil položaja ljudi v tej državi, razen zgornjega enega odstotka”, je dejala Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.

Sindikalisti so na novinarski konferenci še dejali, da bodo v primeru, da DZ sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, in da se bodo proti zakonu borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi, njihove besede še povzema STA.