Trojček Vrtovec, Logar in Stevanović s svojim interventnim zakonom za razvoj Slovenije

Trojček strank NSi, SLS in Fokus, ki ga vodi Jernej Vrtovec, ter Demokrati Anžeta Logarja in Resnica pod vodstvom Zorana Stevanovića so pripravili predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, kot so ga poimenovali, in ga poslali vsem parlamentarnim strankam. Morebitne predloge, dopolnitve in odgovor na predlog, ki posega na različna področja, od davkov do zdravstva, pričakujejo do danes do 12. ure. To je še pred začetkom odločanja o tem, kdo bo novi predsednik državnega zbora, ki bi lahko nakazal obrise prihodnje koalicije.

Kot je na omrežju X zapisal Vrtovec, v ospredje postavljajo “ključne rešitve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje”. Spomnimo, vlada je v luči razmer na Bližnjem vzhodu v začetku aprila sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti in zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Namen teh izhodišč je, da ima država v nepredvidljivih razmerah več možnosti za nadaljnje ukrepanje.

Kaj predlagajo

Predlog zakona posega v osem zakonov, in sicer zakon o dohodnini, zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, zakon o prispevkih za socialno varnost zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o delovnih razmerjih, zakon o davku na dodano vrednost in zakon o zdravstveni dejavnosti.

Stranke predlagajo več ukrepov:

• Znižanje DDV na pet odstotkov (zdaj 9,5 odstotka) za 15 osnovnih živil (pšenična bela moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polnomastni siri, maslo, jajca, sveže sadnje in zelenjava, sončnično olje in beli sladkor), brezglutenska živila ter gnojila in semena. Predlagajo tudi začasno, za devet mesecev, znižanje DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo (zdaj znaša 22 odstotkov). Dodajmo, da je znižana stopnja DDV na 9,5 odstotka začasno že veljala v prejšnji energetski krizi v letih 2022 in 2023.
• Znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 odstotkov (zdaj 25 odstotkov) ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov.
• Uvedba razvojne kapice (omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov) za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrih.
• Uvedbo sistema tako imenovanega študentskega samostojnega podjetnika, ki je v temeljnih značilnostih povzet po belgijskem zgledu. Glavne značilnosti so bistveno zmanjšana obveznost plačila prispevkov do določenega praga prihodkov ter ohranitev ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa. Študent, ki bi poleg svojih študijskih obveznosti deloval še kot samostojni podjetnik, bi bil v podobnem dejanskem položaju kot zaposleni, ki poleg svojih delovnih obveznosti deluje kot popoldanski s. p. Zaradi navedenega predlagajo, da se za študentskega s. p. določi možnost poslovanja pod pogoji oziroma v obliki, ki je primerljiva s tako imenovanim popoldanskim s. p.
• Ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s. p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci) ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.
• Uvedba “mikro s. p.” – nižji prispevki za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače (okoli 18.000 evrov prihodkov): Osnova za plačilo prispevkov se zanje določi v višini 45 odstotkov minimalne letne plače namesto 60 odstotkov povprečne plače (namesto okoli okoli 650 evrov mesečnih prispevkov bi plačevali približno 250 evrov).
• Možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti (pogodba o zaposlitvi se ob izpolnitvi pogojev za upokojitev prekine, možno pa je skleniti novo).
• Začasna neuporaba novega Zakona o gostinstvu do konca leta 2026.

K prvotni različici so dodali še predlog, da velja odškodninska obveznost delodajalcev glede regresnih zahtevkov ZZZS v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni samo, če delodajalec krši predpise s področja varnosti in zdravja pri delu naklepno ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delodajalcev za povrnitev škode se omeji na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove, če je škodni dogodek posledica hude malomarnosti. Če gre za namenoma povzročeno škodo, pa odgovornost delodajalca ni omejena.

Več ukrepov predlagajo tudi za normirance:

• ukinitev omejitev za vstop med normirance za tiste, ki so zaprli svoj normirani s. p.;
• tako kot je veljalo pred ureditvijo iz Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), bo davčna stopnja 20-odstotna za vse zavezance;
• uvedba stopničaste progresije priznanih normiranih odhodkov, ki pravičneje odraža strukturo prihodkov ter omogoča stabilnejše poslovno okolje:

1. Za polni s. p.:
   – normirani odhodki v višini 80 odstotkov do 100.00 evrov letnih prihodkov,
   – normirani odhodki v višini 70 odstotkov do 120.00 evrov letnih prihodkov,
   – normirani odhodki v višini 40 odstotkov do 150.00 evrov letnih prihodkov,
   – meja za vstop in izstop je 150.000 evrov.
   
2. Za popoldanski s. p.:
   – normirani odhodki v višini 80 odstotkov do 50.00 evrov letnih prihodkov,
   – normirani odhodki v višini 70 odstotkov do 70.00 evrov letnih prihodkov,
   – meja za vstop in izstop je 70.000 evrov.

Predlagani ukrepi v zdravstvu:

• odprava prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki si zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih;
• odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki, ponovno se dovoli tudi sklepanje pogodb z s. p.-ji;
• odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

Finančni učinki

V predlogu zakona, ki smo ga pridobili na Forbesu Slovenija, so opredeljeni tudi finančni učinki predlaganih ukrepov. Za koliko bi se zmanjšali letni prilivi v javne blagajne iz davkov in prispevkov ter ohranitev teh sredstev pri zavezancih?

• Znižanje DDV na pet odstotkov (zdaj 9,5 odstotka) za 15 osnovnih živil, brezglutenska živila ter gnojila in semena: okoli 100 milijonov evrov.
• Začasno, za devet mesecev, znižanje DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo (zdaj znaša 22 odstotkov): okoli 172 milijonov evrov.
• Znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 odstotkov (zdaj 25 odstotkov) ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov: okoli 30 milijonov evrov.
• Uvedba razvojne kapice (omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov) za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrih: 55,7 milijona evrov.
• Ureditev sistema normiranih podjetnikov za polne s. p.: okoli 24 milijonov evrov.
• Ureditev sistema normiranih podjetnikov za popoldanske s. p.: okoli 35 milijonov evrov.
• Ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s. p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci) ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence: okoli 65 milijonov evrov.
• Uvedba “mikro s. p.” (nižji prispevki za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače: okoli 90 milijonov evrov.

Kot so še zapisali v predlogu zakona, letno skupaj znese 571,7 milijona evrov, pozneje zaradi izteka začasnega ukrepa nižjega DDV na energente pa bi bil letni finančni učinek okoli 399,7 milijona evrov. Letos bi bile javne blagajne prikrajšane za 284 milijonov evrov.