Poslanci razklani glede interventnega zakona, vlada išče reze

Poslanci Državnega zbora (DZ) bodo danes na seji skupnega odbora drugič obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je vložil tako imenovani tretji politični blok in se obravnava po rednem postopku.

Medtem pa bo vlada Roberta Goloba, ki opravlja tekoče posle, razpravljala o možnih ukrepih za zmanjšanje proračunske porabe zaradi povečanih tveganj, da bi lahko primanjkljaj države že letos presegel cilj treh odstotkov BDP, kar je po maastrichtskih kriterijih meja vzdržnih javnih financ.

Amandma za skoraj vsak člen

Interventni zakon bo danes drugič obravnavan na seji skupnega odbora, že v ponedeljek pa naj bi bil tudi na izredni seji DZ. A vprašanje je, če je lahko tudi že potrjen.

SDS je namreč že napovedala nekaj popravkov. Ali in za katere amandmaje se bodo odločile stranke bodoče koalicije, še ni znano. Poslovnik DZ pa določa, da lahko državni zbor na predlog predlagatelja zakona sprejme sklep, da bo na isti seji kot drugo opravil tudi tretje branje, če je sprejetih amandmajev manj kot za desetino členov dopolnjenega predloga zakona (teh je skupno 59). Če bo popravljenih šest členov ali več, v ponedeljek še ne bo tretjega branja.

Sprejem zakona bi lahko vsaj za kakšen dan zadržal tudi predlog za posvetovalni referendum, ki ga napoveduje Levica.

Koalicijske stranke, ki naj bi se zdaj preselile v opozicijo, so včeraj vložile skupno 56 amandmajev. Tako poslanske skupine Golobove vlade, ki opravlja tekoče posle, amandmirajo skoraj vse od 59 členov predloga zakona (pri nekaterih členih je več amandmajev) ter zahtevajo črtanje oziroma spremembe členov.

Svoboda, SD in Levica v predlogih amandmajev opozarjajo, da nekateri členi niso interventne narave. Kot taka ukrepa vidijo le znižanje stopnje DDV za 15 osnovnih živil na pet odstotkov ter začasno znižanje stopnje DDV za energente na 9,5 odstotka za devet mesecev.

Navajajo še, da “kljub temu da se predlog zakona imenuje predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, v njem ni moč najti ukrepov za razvoj Slovenije”.

“Niti besede” o tem, kako bi nadomestili izpad

Dodajajo, da pripravljen predlog zakona ne zasleduje cilja uravnoteženosti javnih financ. “To neposredno pomeni, da bo treba zaradi zmanjšanja javnofinančnih prihodkov sorazmerno zmanjšati obseg odhodkov ali pa nadomestiti ta primanjkljaj z dodatnimi ukrepi na strani prihodkov,” pravijo.

Poudarjajo, da bi ukrepi koristili delodajalcem ter lastnikom kapitala in da lahko posežejo v temeljna načela socialne države. “Uvedba razvojne kapice za vse vrste prispevkov v višini 7.500 evrov bi na primer pomenila razbremenitev zgolj 1,2 odstotka zavezancev, ki prejemajo plačo,” so navedli v obrazložitvi več amandmajev.

Kot zaskrbljujočo so izpostavili oceno fiskalnega sveta, da bi brez kompenzacijskih ukrepov sprejetje zakona primanjkljaj dodatno strukturno povečalo za okoli 900 milijonov evrov oziroma več kot odstotno točko letno. Minister za finance Klemen Boštjančič je včeraj navedel še nekoliko višjo oceno: 1,4 odstotka BDP oziroma dobro milijardo evrov letno. Predlagatelji zakona medtem navajajo precej manjše učinke v višini okoli 571 milijonov evrov.

Ob tem pa, kot navajajo v koaliciji, “predlagatelji niti z besedo ne pojasnijo, s kakšnimi kompenzacijskimi ukrepi bi nadomestili 900-milijonski primanjkljaj v proračunu”.

Golobova vlada v iskanju 300 milijonov

Medtem odhajajoča ekipa nadaljuje iskanje možnih prihrankov. Kot je včeraj dejal minister Boštjančič, so do zdaj dobili predloge desetih ministrstev in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kolikšen je skupni učinek, ni povedal, dodal pa je, da vlada išče prihranke v višini okoli 0,4 odstotka BDP ali okoli 300 milijonov evrov.

Boštjančič je napovedal, da bodo danes na seji vlade opravili “celovit razgovor” o možnostih nadaljnjih rezov, in izrazil upanje, da bodo sprejeli tudi nadaljnje ukrepe. Kakšne, ni pojasnil.