Rekordna vlaganja: petim podjetjem skoraj 200 milijard dolarjev
Naložbe tveganega kapitala so se v prvem četrtletju letos močno zvišale, predvsem zaradi umetne inteligence. Ameriška podjetja so zbrala desetkrat toliko kot evropska.
Svetovni trg tveganega kapitala je v prvem četrtletju 2026 dosegel zgodovinski mejnik. Startupi so po podatkih iz analize KPMG Venture Pulse zbrali kar 330,9 milijarde dolarjev, kar je nov četrtletni rekord in presega dosedanji vrh iz leta 2021.
V primerjavi z zadnjim četrtletjem lani, ko so naložbe znašale 128,6 milijarde dolarjev, so se naložbe tveganega kapitala v prvih treh mesecih letos več kot podvojile, kar je izjemna rast. Prav tako je bilo sklenjenih več poslov, in sicer 8.464, kar je za pet odstotkov več kot v zadnjih treh mesecih lani.
A rekord skriva pomembno posebnost. Levji delež denarja je končal v rokah peščice podjetij, predvsem v sektorju umetne inteligence, ki ima še naprej osrednjo vlogo pri globalnih naložbenih tokovih.
Umetna inteligenca je tudi skupni imenovalec vseh regij. Ne le največji modeli, temveč tudi infrastruktura, robotika, avtonomna vozila in specializirane industrijske rešitve privabljajo milijarde dolarjev.
KPMG opozarja, da bo AI tudi v prihodnje ostal glavni magnet za kapital, ob njem pa bodo pridobivali pomen še obrambna tehnologija, vesoljski sektor in energetske rešitve. Kljub rekordnemu začetku leta pa negotovost – predvsem zaradi geopolitičnih napetosti – meče senco na nadaljevanje leta.
Evropa: več milijardnih poslov
Evropski startupi so v prvem četrtletju zbrali 25,7 milijarde dolarjev, pri čemer je bilo zaznati rekordno število poslov nad milijardo dolarjev. Med največjimi izstopajo britanski ponudnik oblačnih storitev za umetno inteligenco Nscale z dvema milijardama dolarjev.
Nemški Neura Robotics, ki razvija sodelovalne robote v različnih panogah, vključno s proizvodnjo, logistiko in zdravstvenim varstvom, je zbral 1,8 milijarde dolarjev, razvijalec robotskih taksijev Wayve pa 1,5 milijarde dolarjev. Med večjimi je še Cloover z 1,2 milijarde. Nemci so razvili programsko opremo za električne ponudnike elektrifikacije.
Več kot milijardo so dobili še Advanced Machine Intelligence, kjer razvijajo sisteme umetne inteligence, ki razumejo fizični svet, ohranjajo dolgoročni spomin in načrtujejo strategije za zapletene naloge. Točno milijardo je zbral še Kraken Technologies, ki razvija programsko opremo za energetske družbe.
Kljub velikim poslom pa evropski trg ostaja zelo selektiven. Vlagatelji se osredotočajo na manjše število podjetij z jasnimi poslovnimi modeli in dokazano sposobnostjo rasti. V ospredju so umetna inteligenca, obrambne tehnologije in energetske rešitve, ki jih dodatno poganja geopolitična negotovost.
ZDA: OpenAI daleč pred vsemi
Največji del kapitala je znova končal v ZDA. Ameriški startupi so zbrali rekordnih 267,2 milijarde dolarjev, pri čemer so štirje posli nad 10 milijard dolarjev popolnoma preoblikovali trg.
Absolutni rekorder je OpenAI, ki se trenutno sooča s tožbo nekdanjega soustanovitelja Elona Muska. Zbrali so neverjetnih 122 milijard dolarjev – največ v zgodovini tveganega kapitala. Sledijo Anthropic s 30,6 milijarde, družbeno omrežje xAI z 20 milijardami, ki se je združilo s SpaceX in ponudnik robo taksijev Waymo s 16 milijardami dolarjev. Med večjimi naložbami so še Databricks s sedmimi milijardami, stavna platforma Polymarket z 2,6 milijarde in Shield AI z 2,25 milijarde zbranega denarja.
Ti megaposli so močno izkrivili sliko trga – pet podjetij je skupaj dobilo 188,6 milijarde dolarjev, kar je dobri dve tretjini zbranega kapitala v ZDA. Vlagatelji očitno stavijo na zmagovalce v tekmi umetne inteligence, namesto da bi kapital razpršili med širši nabor podjetij, opozarjajo pri KPMG.
Azija: Kitajska in Singapur na vrhu
Azijski trg je v prvem četrtletju zbral okoli 31,8 milijarde dolarjev, pri čemer izstopajo predvsem infrastrukturni projekti in projekti umetne inteligence. Največja posla sta bila dve milijardni naložbi v kitajski Rokid in singapurski DayOne.
Na Kitajskem se vlaganja ponovno krepijo, zlasti v umetno inteligenco, polprevodnike in vesoljske tehnologije, medtem ko na Japonskem vlagatelji postajajo bolj selektivni. Pomembno vlogo igra tudi država, ki s podporo strateškim sektorjem spodbuja razvoj domačih tehnoloških podjetij.
V začetku leta več podjetij na borzo, nato preobrat
Trg prvih javnih ponudb delnic (IPO) je v začetku leta 2026 kazal znake ponovnega zagona, vendar se je optimizem hitro ohladil. Na globalni ravni je bilo v prvih tednih četrtletja zaznati več uspešnih uvrstitev na borzo, zlasti v ZDA, kjer so podjetja, kot so EquipmentShare, York Space Systems in več biotehnoloških družb, pritegnila svež kapital.
A že konec februarja je zaradi zaostrovanja geopolitičnih razmer, predvsem konflikta na Bližnjem vzhodu, aktivnost skoraj zastala. Negotovost, povezana z rastjo cen energentov in inflacijskimi pritiski, je podjetja odvrnila od vstopa na borzo, vlagatelje pa naredila bolj previdne. Izjema ostaja Azija, kjer je hongkonška borza beležila več uspešnih IPO-jev, tudi na področju umetne inteligence, medtem ko v Evropi trg ostaja zadržan.
