Zamude pri dobavi, stroškovni šoki – zalivska kriza udarila po slovenskih podjetjih

Zalivska kriza ima vse bolj negativne posledice za slovensko gospodarstvo, ugotavlja najnovejša analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), opravljena na osnovi ankete med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog.

Anketa kaže, da se geopolitično tveganje hitro preliva v dejanske operativne motnje, stroškovni šok in pritisk na konkurenčnost podjetij.

Zamude pri dobavah

Kot so ob današnji predstavitvi rezultatov ankete povedali v GZS, je v zadnjih 30 dneh zamude pri dobavah zaznalo okoli 50 odstotkov podjetij, dodatna četrtina pa poroča o delni ali celo popolni nedosegljivosti posameznih surovin in polizdelkov.

“Zalivska kriza tako po oceni podjetij ni več zgolj potencialno tveganje, temveč že konkretna omejitev poslovanja. Jedro težav ostaja izrazito povezano z logistiko, kar dviguje cene in slabša preskrbljenost, ki je posledica geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu,” navajajo v zbornici.

Podjetja kot ključne razloge za motnje najpogosteje navajajo daljše dobavne roke iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, omejitve tranzita prek Bližnjega vzhoda ter zaplete v ladijskih in letalskih povezavah.

Povečanje stroškov

Poleg dobavljivosti se kriza najhitreje in najmočneje odraža v povečanju stroškov. Kot je na novinarski konferenci navedel glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc, “kar 86 odstotkov podjetij zaznava močan pritisk na cene energentov, 78 odstotkov na transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične proizvode (guma, plastika, umetna gnojila in podobno). Pri večini podjetij so bile podražitve s strani dobaviteljev že uresničene ali pa so napovedane, kar pomeni, da je cenovni šok že vgrajen v nabavne pogoje”.

Ob tem opozarja, da podjetja višjih stroškov večinoma ne morejo v celoti prenesti v prodajne cene. Dve tretjini jih stroške prenaša le delno, predvsem zaradi hudih konkurenčnih pritiskov, pritiska kupcev ter dolgoročnih pogodb s fiksnimi cenami. Posledično se pritisk neposredno preliva v marže in finančno vzdržnost poslovanja podjetij.

Kako se podjetja odzivajo na razmere

Analiza ankete GZS kaže, da se podjetja na razmere odzivajo celovito. Podjetja iščejo alternativne dobavitelje, spreminjajo cenike, zamikajo naložbe, povečujejo zaloge in prilagajajo transportne poti.

Skoraj polovica podjetij že odlaga ključne razvojne naložbe, kar ima lahko dolgoročnejše posledice za rast in produktivnost, opozarjajo v GZS.

Katera tveganja izpostavljajo

V prihodnjih šestih do 12 mesecih podjetja kot največja tveganja izpostavljajo izgubo konkurenčnosti, nadaljnje stroškovne pritiske, možnost zastojev v proizvodnji ter likvidnostne izzive. Ob tem od države predvsem pričakujejo hitro regulativno razbremenitev, večjo predvidljivost poslovnega okolja in boljše informacije o razvoju razmer.

“Zalivska kriza se je iz abstraktnega geopolitičnega tveganja spremenila v sistemski operativni in stroškovni šok. Podjetja se soočajo z realnimi motnjami v dobavnih verigah, obenem pa z izrazitim pritiskom na marže, saj višjih vhodnih stroškov v razmerah močne konkurence ne morejo prenesti v cene. To neposredno ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zato je še toliko bolj pomembno, da bi podjetja lahko razbremenili visokih bremen vsaj na domačem parketu, kjer ima država možnost ukrepanja,” je še poudaril Bojan Ivanc.

Pozivi k ukrepom za izboljšanje poslovnega okolja

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem ponovno pozvala slovensko politiko k državotvornemu delovanju ter izpostavila nujnost, da “Slovenija čim prej dobi operativno, stabilno in razvojno vlado, ki bo pripravila celovit sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.”

Spomnili so, da je GZS že predlagala določene kratkoročne in srednjeročne ukrepe za čimprejšnjo obrnitev trendov navzgor. Kot ključno v zbornici vidijo pripravo Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do 2035 že v prvem letu novega mandata.

Nahtigal je spregovorila tudi o protikriznih ukrepih. Vlado je pozvala k čimprejšnjemu izvajanju že sprejetega zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP), ki bo tovrstnim podjetjem omogočil nekoliko nižjo ceno električne energije.

Kot pozitivno je označila podaljšanje uredbe, ki upravičenim podjetjem omogoča povračila za posredne stroške emisij TGP še nadaljnja tri leta, pri čemer naj bi bila v pripravi tudi razširitev upravičencev na več gospodarskih panog in povečanje obsega pomoči.

Prav tako so v zbornici dobili potrdilo vlade, da naj bi bilo do konca maja sprejeto podaljšanje znižane stopnje prispevkov za OVE in CO2 dajatev na goriva za energetsko intenzivna podjetja, kar bo dodatno znižalo stroške poslovanja teh podjetij, je še dejala Nahtigal.