Minister Boštjančič: Stanje javnih financ ni katastrofalno, ravnamo odgovorno

Minister za finance Klemen Boštjančič je na današnji novinarski konferenci spregovoril o razmerah na področju javnih financ. Kot je znano, je vlada, ki opravlja tekoče posle, konec aprila v Bruselj poslala letno poročilo o napredku 2026, v katerem ugotavlja, da bi lahko proračunski primanjkljaj ob koncu leta znašal 3,4 odstotka BDP, kar presega maastrichtski kriterij, ki luknjo v državni blagajni omejuje na tri odstotke.

“V zadnjih dneh poslušamo veliko dramatičnih ocen o stanju javnih financ, zato želim zelo jasno in neposredno povedati: stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, daleč od tega. Je pa res, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance in odgovorna politika mora na te pritiske reagirati pravočasno in resno. To ni nobena slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope,” je uvodoma povedal Boštjančič.

Finančni ministri EU so se ta teden sestali v Bruslju, kjer so razpravljali o ukrepih trenutne energetske krize in posledicah, ki jih imajo ti ukrepi za fiskalne politike držav članic. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je Slovenija trenutno 3. država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize, je navedel Boštjančič.

“To pomeni, da smo reagirali in zaščiti ljudi in gospodarstvo, ko je to bilo najbolj potrebno. Seveda pa potrebujemo fiskalni prostor, da bomo to počeli še naprej. Zato je pomembno povedati, da odzivanje ministrstva za finance na spremembe v realizaciji proračuna, ni nobena izredna situacija, to je ena od osnovnih nalog ministrstva,” je poudaril.

Največja odstopanja pri stroških dela in v zdravstvu

Povedal je, da so zato proračunskim uporabnikom tudi naložili, da pripravijo predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov za znižanje finančnih posledic za državni proračun. “Ne zato, ker bi bilo stanje izredno, ampak zato, ker ravnamo odgovorno,” je navedel.

Največja odstopanja v proračunu trenutno beležimo predvsem pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, je navedel. “To ni presenečenje, gre za področji, kjer smo kot država v zadnjih letih zavestno namenili bistveno več sredstev,” je dejal.

Minister je že včeraj ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU v Bruslju dejal, so nekateri predloge že pripravili, a ocenil, da je to premalo. Danes je dodal, da se je na poziv odzvalo deset ministrstev in en urad. “Zato bomo ponovno pozvali institucije, da so odgovorne in samokritične in nato bomo predlagali možne ukrepe,” je napovedal. Dodal je, da so nekateri predstojniki organov “izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica” ter da je to tudi “njihova odgovornost in ogledalo”.

Med institucijami, ki so se odzvale, je bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je tudi podal konkretne predloge, je potrdil minister. Komunikacija z njim in z vladnimi resorji se bo nadaljevala v naslednjih dneh. Verjame, da bodo že na jutrišnji seji vlade o tem opravili celovit razgovor, in upa, da bodo sprejeli tudi nadaljnje ukrepe.

Skrbi zaradi interventnega zakona tretjega bloka

Komentiral je tudi posledice interventnega zakona za državni proračun, ki ga je predlagal tretji politični blok. Boštjančič je sicer prvi komentar na predlog interventnega zakona že podal sredi aprila, ko je med drugim dejal, da bi po hitri oceni ministrstva za finance predlog interventnega zakona tretjega bloka pomenil eno milijardo evrov manj prilivov v državni proračun.

“Na ministrstvu za finance z zaskrbljenostjo spremljamo predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, predvsem s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju. Nismo,” je danes dejal Boštjančič. Spomnil je na opozorila ekonomistov, da predlog prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov.

Ocene ministrstva za finance kažejo, da bi bili negativni učinek na javne finance tega zakona okoli 1,4 odstotka BDP, kar seveda ni upoštevano v projekcijah, poslanih v Bruselj. Da bi proračunsko luknjo do konca leta omejili na tri odstotke, je treba poiskati rezerve v višini vsaj 0,4 odstotka BDP, je sklenil.