Tisoč evrov kriznega bonusa v Nemčiji pod vprašajem, mnoga podjetja ga zaposlenim ne morejo izplačati
Ukrep nemške vlade, da bi delodajalcem omogočila izplačilo neobdavčenega bonusa v višini 1.000 evrov, je pri delodajalcih naletel na kritike. Številna podjetja si namreč ob zaostrenih gospodarskih razmerah ne morejo privoščiti izplačil bonusov. Delodajalci vladi očitajo, da podžiga pričakovanja državljanov in da je izpolnjevanje teh pričakovanj prevalila na podjetja.
Nemška vlada je ta teden napovedala sveženj ukrepov, s katerimi želi ob rasti cen energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko olajšati cenovni šok za potrošnike in podjetja. Med njimi je tudi ukrep, ki bi podjetjem letos omogočil, da izplačajo enkratni neobdavčen in neoprispevčen bonus v višini do 1.000 evrov.
Gre za tako imenovani krizni bonus, njegov namen pa je ublažitev učinkov inflacije. Vendar ta po predlogu koalicije ne bo obvezen in je torej odvisen od proračunskih zmožnosti posameznih delodajalcev. Po navedbah Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD) naj bi osnutek zakona v zveznem parlamentu obravnavali prihodnji teden, je pisala nemška tiskovna agencija DPA.
Ob tem pojasnimo, da so bonusi in nagrade v Nemčiji načeloma v celoti obdavčeni kot del rednega dohodka. Za kritje izpada davčnih prihodkov naj bi se tako še letos zvišal davek na tobačne izdelke. Ocenjuje se, da bi država lahko izgubila približno 12 milijard evrov, navaja Fenix Magazin.
Podoben ukrep je Nemčija že imela, ko je bil za daljše obdobje po začetku vojne v Ukrajini leta 2022 uveden neobdavčen inflacijski bonus v višini 3.000 evrov. Ta se je lahko izplačal v več obrokih ali v materialni obliki.
Delodajalci: Vlada pri državljanih podžiga pričakovanja
Vendar podjetja še čakajo na podrobnosti zakona in zato do ukrepa ostajajo zadržana. Številna si namreč ob slabih gospodarskih razmerah sploh ne morejo privoščiti izplačil. Delodajalci vladi očitajo, da pri državljanih ustvarja morda nedosegljiva pričakovanja. Opozarjajo tudi, da bi bilo treba podjetja najprej davčno razbremeniti.
Ob tem omenimo, da so podobne bonuse v preteklosti izplačevala predvsem velika podjetja in tista, ki so vezana na kolektivne pogodbe, medtem ko je bila udeležba manjših podjetij pri tovrstnih izplačilih šibka.
Nemško združenje delodajalcev (BDA) ocenjuje, da bo načrtovani bonus za neobdavčeno olajšavo zaposlenim izplačalo bistveno manj podjetij kot leta 2022. “Priča smo valu insolventnosti in mnoga podjetja si tega preprosto ne morejo privoščiti,” je za nemški časnik Bild povedal Steffen Kampeter, generalni direktor združenja delodajalcev BDA.
Pri tem je bil kritičen do kanclerja Friedricha Merza in finančnega ministra Larsa Klingbeila, da sta “podžigala pričakovanja in izpolnjevanje teh pričakovanj prevalila na druge”.
Trgovci na drobno: To je odgovornost države
Tudi v Nemškem združenju trgovcev na drobno (HDE) so dejali, da je pomoč državljanom izključno odgovornost države, je poročala DPA. “Razbremenitev državljanov zaradi zunanjih dejavnikov je zgolj državna naloga in se preprosto prelaga na podjetja,” je navedel generalni direktor združenja Stefan Genth.
Združenje davkoplačevalcev (Bund der Steuerzahler) je predlog zavrnilo kot nerealen in se zavzelo za drugačno olajšavo. “Resnično ustrezna rešitev bi bila povečanje nadomestila za vožnjo na delo za vse, ki morajo uporabljati avto, avtobus ali vlak, da pridejo v službo,” je Reiner Holznagel povedal za Redaktionsnetzwerk Deutschland (RND).
Katere ukrepe še predvideva nemška vlada
Povečanje nadomestila za vožnjo na delo je že ena od možnosti, o kateri se razpravlja. Stranka Zeleni so se zavzeli tudi za uvedbo najvišje dovoljene hitrosti 130 kilometrov na uro, ki bi zmanjšala porabo goriva.
Merz je ta teden v sklopu ukrepov še napovedal, da bo Nemčija za dva meseca znižala davek na dizelsko gorivo in bencin. Znižanje bo za približno 17 centov bruto na liter. Vlada pričakuje, da bo naftna industrija to olajšavo upoštevala pri oblikovanju cen, je poročala STA.
