Sloveniji četrt milijarde iz Bruslja, tam nas čaka še lepa vsota denarja

Slovenija je decembra vložila peti zahtevek za izplačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Komisija je zahtevek odobrila 2. marca letos, danes pa je naša država na račun prejela 230 milijonov evrov.

Do zdaj je skupno prejela 1,77 milijarde evrov, kar je skoraj 83 odstotkov evropskih sredstev za okrevanje in odpornost, ki so na voljo naši državi (2,14 milijarde evrov).

“Evropska komisija je ocenila, da je Slovenija ustrezno izpolnila vse z zahtevkom povezane mejnike in cilje, med drugimi tudi uveljavitev spremembe pokojninske zakonodaje in prilagoditev zakonodajnega okvira za odpornejši zdravstveni sistem,” je danes dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Šesti zahtevek v Bruslju

Naša država je do danes skupaj prejela 1,77 milijarde evrov oziroma 82,7 odstotka razpoložljivih sredstev, od tega 1,3 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Uradno je izpolnila 107 mejnikov in ciljev.

Dodatnih 15 je v pregledu pri Evropski komisiji v okviru šestega zahtevka za plačilo, ki je v Bruslju od konca marca. Slovenija bo preostale mejnike in cilje vključila v zadnji zahtevek za plačilo.

V Bruslju nas torej čaka še okoli 370 milijonov evrov. Pogoj za prejem preostalih sredstev bodo uspešno izpolnjeni cilji na naložbenem delu načrta za okrevanje in odpornost, je poudaril minister.

Plačali 1,44 milijarde, končana tretjina projektov

Država je končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti do konca marca izplačala 1,44 milijarde evrov. Od tega v letošnjem letu nekaj manj kot 137 milijonov evrov.

“Danes prejeta sredstva bodo ministrstva usmerila v odprte naložbe. Po njihovih informacijah je od okvirno 1.400 projektov v celoti zaključenih več kot 500 projektov,” je pojasnil direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost Josip Mihalic.

Še ena sprememba

Slovenija mora Evropski komisiji poročati še o izpolnjevanju 59 mejnikov in ciljev, od tega 47 na zadnjem nepovratnem obroku in 12 na zadnjem posojilnem obroku, je še povedal direktor koordinacijskega organa in napovedal potencialno in predvidoma zadnjo spremembo načrta, ki jo lahko države članice v Bruselj pošljejo najkasneje do konca maja 2026. Trenutno je v zadnjih korakih potrjevanja peta sprememba načrta.

Glavnina aktivnosti na preostalih mejnikih in ciljih mora biti zaključena do 30. junija 2026, ostale formalnosti pa najkasneje do 31. avgusta 2026. To je uradni rok Evropske unije.

“Zadnji zahtevek za plačilo lahko Evropski komisiji posredujemo najkasneje do 30. septembra 2026. Izplačilo lahko pričakujemo predvideno do 31. decembra 2026. Slovenija bo prejela maksimalno plačilo, če bo zadovoljivo izpolnila vse mejnike in cilje na še neizplačanih obrokih in če ne bo sprememb na mejnikih in ciljih, za izpolnjevanje katerih je že prejela sredstva v okviru preteklih zahtevkov za plačilo. Če na primer država razveljavi del posamezne zakonodaje, ki je bil pogoj za izplačilo sredstev, lahko Evropska komisija sorazmerno zniža zadnje izplačilo,” pa je zaključevanje načrta za okrevanje in odpornost komentirala državna sekretarka na ministrstvu za finance, pristojna za fiskalno politiko, proračun in javno računovodstvo Saša Jazbec.

Denar EU bo vezan na reforme

Dodala je, da se pristop na rezultatih temelječih izplačil po zgledu mehanizma za okrevanje in odpornost, kot kaže, seli v naslednji večletni finančni okvir od 2028 do 2034.

“Države članice bodo morale pri pripravi svojih strateških dokumentov, ki bodo podlaga za izplačilo evropskih sredstev, na nek način verjetno slediti tudi priporočilom evropskega semestra, ki je osrednji instrument za usklajevanje ekonomske, fiskalne in socialne politike na evropski ravni. Izvedbi ključnih strukturnih reform se države članice po mojem mnenju v nobenem primeru ne bomo mogle izogniti,” je povedala Jazbec.

Kot smo pisali, se spremembe obetajo tudi pri denarju za podjetja. Evropa sicer v novem proračunu daje veliko več denarja za konkurenčnost, a po besedah profesorja Mojmirja Mraka gredo spremembe v smeri, ko bo za denar iz Bruslja treba konkurirati.