Zamik spremembe sistema omrežnin: “Lahko bi nastale napake pri izdaji računov”

Po večmesečni negotovosti o datumu uvedbe novega sistema omrežnin je agencija za energijo po poročanju STA odločila, da datum uvedbe s 1. julija premika na 1. oktober.

Gre že za tretjo prestavitev. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, je že aprila ob podpori gospodarskih združenj predlagalo zamik začetka uporabe za dve leti. Pri tem se je sklicevalo na opozorila gospodarstva na dodatne stroške in dobaviteljev na nujnost testiranja novega obračuna.

Klic iz kabineta?

Agencija za energijo in tudi njen nadzorni organ, svet agencije pod vodstvom Franca Žlahtiča, pa sta temu nasprotovala. “Tako se ne dela. Vsi so vedeli, kaj jih čaka. In nekaj podjetjem to ni všeč,” je aprila za N1 neuradno dejal eden od predstavnikov agencije.

Na agenciji so v odgovoru na pobudo ministrstva, ki smo ga objavili na Forbesu Slovenija, med drugim navedli, da mora biti agencija neodvisna od kakršnihkoli političnih ali zasebnih interesov ter da bi z novim zamikom “še dalje vzdrževali nepravično stanje in s povečanjem potrebnih prihodkov iz omrežnine še dodatno obremenili odjemalce, ki že zdaj plačujejo preveč”.

Finance pa so objavile zapisnik seje sveta agencije, na katerem je ta razpravljal o predlogu zamika (in ga zavrnil). Žlahtič je na seji med drugim povedal, da ga je 15. aprila, torej preden je ministrstvo dalo pobudo za dvoletni zamik uvedbe novega sistema, poklicala državna sekretarka Tina Seršen, ki naj bi mu med drugim “razložila, da bi bilo primerno, da svet agencije premakne začetek uvedbe akta o omrežnini”, ker “uvedba nove metodologije ni primerna zaradi evropskih volitev”. Seršen je po naših informacijah kakršno koli povezovanje pobude za zamik z volitvami zanikala in o tem delu zapisnika protestirala tudi pri agenciji.

Agencija je zdaj, tri dni po evropskih volitvah, sporočila, da uvedbo novega sistema zamika za dodatne tri mesece. Novi sistem bo – če seveda ne bo novih zamikov – začel veljati oktobra, ko je višja sezona in bo zato razlika na računu za elektriko verjetno občutnejša. Simulacije agencije namreč kažejo, da se bodo stroški omrežnine sezonsko bolj razlikovali, letni strošek za gospodinjstva pa naj se ne bi “bistveno” spremenil.

Prisluhnili trgovcem z elektriko

Kot piše STA, so se na agenciji tako odločili na podlagi poročila o pripravljenosti informacijskih sistemov za izdajanje računov odjemalcem. Tu so preučili pomisleke dobaviteljev in jim prisluhnili.

Jurij Jurše, vodja službe za strateški razvoj in inovacije pri Elektru Primorska, je namreč aprila za N1 dejal, da precej podatkov za obračun omrežnine manjka ali pa so slabe kakovosti. V Petrolu pa, da “kljub predhodnim zagotovilom še vedno nismo prejeli vseh podatkov, potrebnih za testiranje novega načina obračuna, zato ostaja tveganje, da bi ob prehodu lahko nastajale tudi napake”.

Na agenciji zdaj pravijo, da vsi dobavitelji še niso končali razvoja informacijskih sistemov in da še niso opravili vseh testiranj. “Na podlagi grobih ocen bi ob uvedbi prenove obračuna s 1. julijem 2024 lahko obstajalo tveganje za morebitne napake pri izdaji računov, in sicer v obsegu do enega odstotka vseh odjemalcev. (…) Predlagana prestavitev glede na zagotovljen napredek projekta pri določenih deležnikih v celoti sledi zahtevam dobaviteljev glede potrebnega časa za testiranje njihovih sistemov,” so navedli v izjavi za javnost.

GZS za spremembo metodologije, agencija ne

Za Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) trimesečni zamik “nikakor ni dovolj”, so popoldne sporočili z Dimičeve. “V tem obdobju pričakujemo in pozivamo agencijo, da prilagodi metodologijo, saj razporeditev časovnih blokov ne omogoča podjetjem, da bi lahko prilagajala odjem. Cilj reforme naj bi bil namreč prav prilagajanje odjema in optimizacija distribucijskega in elektroenergetskega sistema, kar je, glede na trajanje posameznih časovnih blokov, nemogoče.”

A v agenciji za energijo pravijo, da metodologija in tarifne postavke za vse uporabniške skupine ostajajo nespremenjene, saj ne vidijo strokovnih argumentov oziroma razlogov za vsebinsko spremembo metodologije.