Premier Janša razkril več o načrtih za javne uslužbence

Novice Forbes Slovenija 16. septembra, 2026 13.57
featured image

Zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju bodo po navedbah premierja Janeza Janše izvedli z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih.

16. septembra, 2026 13.57

Predsednik vlade Janez Janša je danes ob odprtju 58. Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (Mos) v Celju napovedal prestrukturiranje javnega sektorja, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah okoli 50.000 zaposlenih postopoma prelilo v gospodarstvo. To naj bi izvedli brez odpuščanj, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih, poroča STA.

Janša je v moderiranem pogovoru, ki je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni ni bilo enakih potreb.

Po Janševih besedah je treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Omenil je tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih.

Pomemben del sprememb vidi v zmanjšanju birokratskih bremen. Po njegovih besedah mora Slovenija najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati. Digitalizacija po njegovem ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem manj postopkov in hitrejše delo. Pri tem je izpostavil tudi vse večji pomen umetne inteligence in drugih novih tehnologij, njegove besede povzema STA.

Premier je na začetek “mehkega prestrukturiranja” javnega sektorja nakazal že pretekli teden po seji vlade na Brdu pri Kranju, ko je dejal, da je v javnem sektorju nekaj deset tisoč ljudi preveč. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) menijo, da se skozi napovedi zrcali odnos vladajočih do javnih uslužbencev, potezo pa vidijo kot del vojne proti sindikatom, je poročal N1 Slovenija.

Janša: Strateški svet za gospodarstvo še letos s konkretnimi rešitvami

Janša je med pogoji za večjo konkurenčnost gospodarstva navedel tudi stabilno poslovno okolje in primerne davčne obremenitve. Po njegovih besedah morajo imeti podjetja dovolj predvidljive pogoje za dolgoročno načrtovanje, država pa mora odstraniti ovire, ki po nepotrebnem zavirajo njihovo poslovanje

Strateški svet za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, naj bi konkretne predloge ukrepov pripravil še letos, pri čemer je večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo, je dejal premier.

K stabilnim in predvidljivim pravilom, manj birokracije in hitrejšim postopkom je na sejmu pozval tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar, poroča STA.

Tudi o čezmejnem povezovanju in izobraževanju

Spregovoril je tudi o povezovanju slovenskega gospodarstva s podjetniki zunaj države. Vlada je po njegovih besedah za različne pobude povezovanja podjetij iz zamejstva in drugih držav s slovenskim gospodarstvom v mandatu namenila 10 milijonov evrov. Pri tem potekajo pogovori tudi s sosednjimi državami.

Med področji, ki jih Janša vidi kot strateška, je izpostavil kmetijstvo in prehransko varnost. Po njegovih besedah mora država izboljšati položaj kmetov, zmanjšati administrativne ovire, okrepiti zavarovanja pred posledicami naravnih nesreč in olajšati prenos kmetij na mlajše naslednike.

Poudaril je, da bo prihodnost Slovenije odvisna predvsem od tega, ali bo državi uspelo zagotoviti dovolj konkurenčno gospodarstvo in učinkovite javne storitve.

Pomemben del pogovora je namenil še izobraževanju. Po njegovem mnenju se mora izobraževalni sistem bolj prilagajati potrebam trga dela, saj se potrebe po kadrih hitro spreminjajo. Napovedal je prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov ter večji poudarek vseživljenjskemu učenju, še piše STA.