Kolikšno luknjo bi v javne finance izkopal interventni zakon?
Komisija DZ za nadzor javnih financ se je seznanila z ocenami učinka interventnega zakona za razvoj Slovenije na javne finance. Opozicija opozarja na velik manko, medtem ko koalicija izpostavlja učinek večje gospodarske aktivnosti. Fiskalni svet ocenjuje, da bi slednja le delno nadomestila izpad.
Predsednica komisije Alenka Bratušek (Svoboda) je po skoraj osmih urah razprave sejo prekinila in napovedala, da jo bodo nadaljevali v kratkem. V utemeljitvi sklica seje je uvodoma menila, da ob podatkih o razmeroma visoki gospodarski rasti v drugem četrtletju interventno ukrepanje ni utemeljeno. Od ukrepov v zakonu bi imeli največ najbogatejši, predvsem zaradi socialne kapice, medtem ko bi bil učinek zaradi znižanja DDV na osnovna živila in na energente na posameznika precej manjši, je med drugim opozorila.
Glede na oceno predlagateljev zakona bi ta povzročil 550 milijonov evrov javnofinančnega izpada, ni pa v ta znesek vštet vpliv izplačevanja polne pokojnine ob dvojnem statusu, ki bi znašal še 230 milijonov evrov, je dejala Bratušek. Ocena prejšnje vlade navaja skupni izpad v višini 990 milijonov evrov, poroča STA.
“Tako kot večina zakonov ima tudi ta vpliv na javne finance, tega ne zanikamo (…) Moramo pa povedati bistvo: to je zakon, ki je v korist ljudi in gospodarstva, ljudem nič ne jemlje in zmanjšuje njihova bremena in jim pušča več njihovega denarja v žepih,” je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež. Pri omenjenih ocenah javnofinančnega učinka gre za statični model, ne omenja pa se, kaj bi zakon prinesel s finančnega vidika, je poudaril. Zakon ne bi skopal takšne finančne luknje, kot trdijo nasprotniki, je zagotovil in naštel, da bi zakon pozitivno vplival na upokojence, samozaposlene z nizkimi dohodki, kmete, mlade podjetnike, normirance, družine, ljudi, ki najemajo stanovanje, in tudi za visoko usposobljeni kader. Finančno ministrstvo svoje ocene javnofinančnih posledic zakona ni predstavilo.
Kaj pravi fiskalni svet?
Je pa oceno posledic pripravil fiskalni svet. Kot je dejal njegov predsednik Davorin Kračun, bi se po statični oceni javnofinančni primanjkljaj v letu 2027 lahko povečal za okoli 1,2 milijarde evrov, bi pa ta fiskalna ekspanzija pozitivno vplivala na gospodarsko aktivnost. Po dinamični oceni bi lahko večja gospodarska aktivnost kratkoročno nadomestila četrtino, dolgoročno pa okoli polovico poslabšanja javnih financ. Z morebitno prilagoditvijo fiskalne politike bi bilo tudi povečanje primanjkljaja manjše, a bi bil manjši tudi pozitivni učinek na gospodarsko aktivnost, je dejal.
Banka Slovenija učinkov zakona, predvsem na finančno stabilnost, ni analizirala, ker še ni uveljavljen. Urad za makroekonomske analize in razvoj pravi, da kratkoročnih učinkov ni mogoče oceniti, dokler ni jasno, kako se bodo zmanjšali drugi izdatki oz. uvedli novi prihodki. Predvidene pozitivne učinke zakona na svoja področja so poudarili državni sekretarji ministrstev za gospodarstvo, zdravje, kmetijstvo in okolje. Med drugim pričakujejo razbremenitev plač, izboljšane pogoje za podjetništvo, da bodo razbremenjeni kmetje, da bodo zdravstvene storitve dostopnejše in da bo oddajanje stanovanj bolj privlačno.
Sindikati: Ni jasno, kako bo država pokrila izpad
Vodje sindikalnih central, ki zbirajo podpise za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu, so med drugim izpostavili, da ni jasno, kako bo država pokrila predvideni izpad prihodkov. Ogroženi sta pokojninska in zdravstvena blagajna, ruši se temelj solidarnosti družbe, so poudarili in izrazili bojazen, da se bodo zmanjšale pravice iz teh zavarovanj. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da brez ukrepov za kompenzacijo nižjih prilivov – letni izpad je ocenjen na 113 milijonov evrov, ne bo mogoče zagotavljati financiranja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je dejala vodja področja za finance in računovodstvo pri ZZZS Danijela Dimic. Tudi svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je opozoril na predvidoma nižje prilive, med drugim zaradi kapice v višini 150 milijonov evrov, ki bi breme solidarnosti preložila na druge osebe, je dejal namestnik generalnega direktorja Zpiza Danijel Kovač. Nižji bi bili prilivi tudi zaradi znižanja osnove za prispevke za samozaposlene in kmete, predvidoma 45 milijonov evrov letno, ter povečani izdatki zaradi polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev, po ocenah za 240 milijonov evrov letno.
Člani komisije iz opozicije, ki ima v komisiji večino, so poudarjali spornost predvidenih ukrepov, med drugim zaradi izpada v javnih financah ter spreminjanja sistemov države in vpliva na medgeneracijsko solidarnost, največji učinek pa da bo za bogate. Gre za darilo za kapital in najpremožnejše, za poplačilo “bogatih botrov”, ki so pomagali postaviti to vlado, račun pa bodo plačali ljudje, so bili ostri. Papež, ki je med drugim ocenil, da je bila seja namenjena podpori zbiranju podpisov za referendum, je zanikal, da bi vračali kakršnekoli usluge, in poudaril, da si prizadevajo za razvoj Slovenije.
V koaliciji so bili med drugim kritični do sindikatov, ki da so bili ob slabšanju položaja ljudi pod prejšnjo vlado tiho, in do prejšnje koalicije, ki da je uvajala nova bremena, ni pa bilo vprašanj, kako se bodo pokrili višji izdatki, med drugim zaradi reforme plač v javnem sektorju, obvezne božičnice in “korupcije”. Izpostavili so pozitivne učinke ukrepov iz zakona, med drugim kapice na prispevke, boljšega okolja za podjetnike, polne pokojnine ob dvojnem statusu in znižanja DDV na nekatera živila in energente.
