Po novem letu malo višje neto plače: kaj vse pa se bo podražilo?

V prihodnjem letu se bodo meje dohodninskih razredov in olajšav zvišale za 5,2 odstotka (v višini 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače za junij 2024 glede na junij 2023), kar bo v praksi pomenilo nižjo obdavčitev in višjo neto plačo.

Zaposleni z minimalno plačo bo imel prihodnje leto za 198 evrov višjo neto plačo letno, zaposleni s povprečno plačo bo pridobil 113 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa 225 evrov letno, so izračunali na ministrstvu za finance.

Spomnimo, da v lanskem letu tega usklajevanja ni bilo, zaradi česar je bila vlada deležna ostrih kritik iz opozicije, saj je s tem država letos pobrala več dohodnine.

Dodajmo še, da se januarja usklajuje tudi višina minimalne plače, in sicer v višini letošnje inflacije.

Več za zdravstvo

Dvig pa bosta ‘izravnala’ višji obvezni zdravstveni prispevek, ki je lani nadomestil ukinjeno dopolnilno zavarovanje ter novi prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Obvezni zdravstveni prispevek trenutno znaša 35 evrov mesečno, s 1. marcem pa se bo prvič spremenil. Vlada Roberta Goloba je namreč določila, da se prispevek vsako leto na ta dan uskladi z rastjo povprečne mesečne bruto plače za preteklo leto (v tem primeru za 2024). Višino obveznega zdravstvenega prispevka določi minister, pristojen za zdravje, najkasneje v februarju.

Višina uskladitve še ni znana, saj so do zdaj znani le podatki za rast povprečne plače od januarja do oktobra. Podatki za vse mesece bodo na voljo februarja. V prvih desetih mesecih pa je povprečje dvigov bruto plače znašalo 7,2 odstotka. Če bi taka stopnja rasti veljala za celo leto, bi se prispevek zvišal na 37,52 evra.

Z julijem bomo začeli plačevati nov obvezni prispevek, s katerim se bodo financirale storitve dolgotrajne oskrbe. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.

Delavec s povprečno plačo, ki trenutno (zadnji podatek je za oktober) znaša 2.388 evrov bruto, bo tako plačal 24 evrov, še 24 evrov pa njegov delodajalec. To pomeni, da bo od julija prihodnje leto dalje plača delavca s povprečno plačo nižja za 24 evrov mesečno.

Povejmo še, da bi nekateri delodajalci lahko v času, ko na trgu bijejo neizprosno tekmo za kadre, celoten strošek dolgotrajne oskrbe prevzeli nase. To bi pomenilo, da bi se strošek dela pri povprečni plači dvignil za 48 evrov mesečno, delavec pa bi prejemal enako mesečno plačo.

Nov cikel podražitev hrane

Novembra so k slovenski letni inflaciji največ, 0,4 odstotne točke, prispevale za 2,3 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Evropska centralna banka (ECB) ocenjuje, da se bo prehranska inflacija, ki se je v zadnjih mesecih tudi v evrskem območji znova rahlo dvignila, zviševala do sredine prihodnjega leta. Nov cikel rasti cen poganjajo predvsem vremenski dejavniki, ki vplivajo na manjšo ponudbo živil.

Indeks cen hrane, ki ga računa Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je bil novembra najvišje po aprilu 2023. Poganjale so ga predvsem rastoče cene mlečnih izdelkov – pisali smo o maslu – in rastlinskih olj, medtem ko se kotacije mesnih izdelkov, žit, sladkorja znižujejo.

Pri nas se z novim letom viša tudi davek na dodano vrednost za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače. Namesto 9,5 odstotka bo stopnja po novem 22 odstotkov. Pričakovati je, da bodo proizvajalci vsaj del stroška višjega DDV prelili na potrošnike, zato bi se lahko cene pijač dvignile. To očitno pričakuje tudi vladni Umar, ki ocenjuje, da bo učinek višjega DDV in višjih trošarin na alkohol za 0,1 odstotne točke višja inflacija.

Negotovost pri cenah elektrike

Položnice za električno energije bodo do vključno marca (ko dobimo obračun za februar) ob enaki porabi ostale približno enake. Vlada je namreč določila regulirane cene električne energije, višino omrežnine pa določajo predvsem dogovorjene moči, tako da bo ta postavka skozi celotno višjo sezono približno enaka.

Kaj bo od marca dalje, pa ostaja neznanka. Trgovci zaenkrat niso spreminjali cen na ceniku, glede na gibanja na veleprodajnem trgu pa bi morali od 1. marca dalje znižati cene same električne energije. Hkrati se bo zaradi prehoda v nižjo sezono takrat znižala tudi omrežnina. Položnice pa bo višalo predvideno ponovno zaračunavanje prispevka za OVE in SPTE, ki ga zdaj ne plačujemo, znaša pa okoli sedem evrov mesečno. Umar ocenjuje, da bi ponovna uvedba tega prispevk k inflaciji lahko prispevala malo manj kot odstotno točko.

Do naslednje višje sezone, ki se bo začela novembra prihodnje leto, pa bo agencija pripravila predlog posodobitve metodologije, pri katerem bi bila lahko v zimski sezoni tarifna postavka za najdražji časovni blok nekoliko nižja, kasneje pa bi jo postopoma zviševali. Agencija sicer ves čas zagotavlja, da je skupni letni znesek za povprečnega odjemalca celo nižji kot prej, samo da bo poleti (med marcem in oktobrom) plačeval manj kot do zdaj, pozimi pa več.

Zemeljski plin se na drugi strani ceni. Največji dobavitelji zemeljskega plina so že znižali cene za gospodinjstva za leto 2025. Pri tem naj opozorimo, da z januarjem stopa v veljavo prepoved projektiranja ter vgrajevanja plinskih kotlov.

Sredi leta 2025 pa naj bi se iztekla tudi regulacija cen naftnih derivatov, ki bi po oceni Umarja prav tako lahko vplivala na višjo inflacijo.

Cena vinjete enaka kot letos

Cena vinjete za avtoceste bo, kot je poročal N1, v 2025 ostala enaka kot letos. Letna vinjeta za osebna vozila (dvosledna motorna in bivalna vozila/cestninski razred 2A) bo tako tudi leta 2025 stala 117,5 evra, mesečna 32 evrov in tedenska 16 evrov.

Za letno vinjeto za cestninski razred 2B (dvosledna vozila z višino nad prvo osjo 1,3 metra ali več), kamor spada večina kombiniranih in lahkih dostavnih vozil, bo treba odšteti 235 evrov, mesečno 64,10 evra in tedensko 32 evrov. Letna vinjeta za motorje (enosledna vozila/cestninski razred 1) pa bo še naprej 58,70 evra, polletna dobrih 32 evrov, tedenska pa osem evrov.

Se pa dviguje cena vožnje skozi predor Karavanke. Cestnina za lahka vozila se bo z novim letom zvišala s 6,72 evra brez DDV (8,2 evra z DDV) na 7,21 evra brez DDV (8,8 evra z DDV).

Za lastnike električnih avtomobilov leto 2025 prinaša še eno novo dajatev. Po novem bodo morali plačevati letno nadomestilo za uporabo cest, katerega so bili do zdaj oproščeni. Za avte z največjo dovoljeno maso do vključno 1.750 kilogramov bo ne glede na moč motorja letna dajatev skupaj nanesla okoli 44 evrov, za avtomobile nad to maso pa 62 evrov.

Zaradi plačne reforme dražji vrtci, domovi ...?

Z novim letom se skladno z letos sprejeto reformo zvišujejo plače v javnem sektorju. Večina od okoli 190 tisoč uslužbencev javnega sektorja bo imela od februarja dalje za sto evrov bruto višje plače, od oktobra pa še za sto. Z januarjem namreč pridobijo pravico do izplačila 12 odstotkov razlike med staro in novo plačo, vendar ne manj kot sto evrov, enako tudi z oktobrom.

Poleg tega bodo vsi javni uslužbenci, ki zdaj prejemajo plačo, ki je manjša od minimalne plače (gre za prvih 25 plačilnih razredov), po 1. januarju prejemali plačo, višjo od minimalne.

V zadnjih letih se je že pokazalo, da se dvig plač praviloma prelije v višje cene javnih storitev. Ali in v kolikšni meri se bo to zgodilo tokrat, za zdaj ni jasno, saj je na drugi strani vlada pristala tudi na višanje povprečnin občinam. So pa nekateri župani že dejali, da ta ne bo v celoti pokrila zvišanja plač.

Na tveganje podražitev je v pogovoru za Forbes Slovenija opozoril gospodarski minister in predsednik koalicijske SD Matjaž Han: "Absolutno podpiram višje plače v javnem sektorju, a me je hkrati strah, da se bodo zopet podražili vrtci, domovi za starejše in drugo in bomo na koncu ugotovili, da smo iz enega žepa dali v drugega."

V zadnjem času so zvišanje cene vrtca napovedali v Velenju. Kot glavni razlog za 14,3-odstotni dvig so navedli učinke plačne reforme. Cena vrtca se po letu dni znova zvišuje tudi v občini Žužemberk, kjer so kot razlog po poročanju Dolenjskega lista prav tako navedli reformo. Nova cena za prvo starostno obdobje bo 641,36 evra (prej 566,80 evra), za drugo pa 491,49 evra (prej 461,92 evra), kar pomeni povišanje za 13,15 oziroma 6,4 odstotka. Starši sicer plačujejo le del ekonomske cene (odvisno od dohodkovnega razreda), s tem pa nosijo tudi del bremena podražitev.