Po evropskih volitvah dražje zadolževanje za Francoze
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po porazu svoje stranke na evropskih volitvah razpisal predčasne volitve. Vlagatelji medtem zahtevajo višjo donosnost za nakup državnih obveznic.
Donosnost na francoske državne obveznice je po evropskih volitvah dosegla najvišjo raven v letošnjem letu, vzdržnost javnega dolga v Franciji pa postaja vse bolj pomembna tema za administracijo predsednika Emmanuela Macrona.
Macron je po porazu proti Nacionalni fronti pod vodstvom Marine Le Pen razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, ki bodo potekale 30. junija in 7. julija. To je v ponedeljek povzročilo padec borznih tečajev, zlasti osrednjega francoskega indeksa CAC 40, in padec vrednosti evra v primerjavi z dolarjem.
Obenem je poskočila zahtevana donosnost na francosko državno obveznico z ročnostjo 10 let. V ponedeljek je dosegla 3,19 odstotka, kar je bila najvišja raven od novembra lani. V torek se je rast nadaljevala; zahtevana donosnost je zrasla še za šest bazičnih točk in je pri 3,29 odstotka.
Razkorak med francosko in nemško 10-letno obveznico se je razširil na več kot 60 bazičnih točk. To je največji razkorak od marca 2020, ko se je začela pandemija covida-19. Zahtevana donosnost na nemško obveznico znaša 2,65 odstotka.
Zakaj se obveznice dražijo
Macronova odločitev za predčasne volitve je v ponedeljek vodila v razprodajo državnih obveznic, kar je dvignilo donosnost, ki jo vlagatelji zahtevajo za nakup. Imetniki državnega dolga se namreč bojijo, da predsednik ne bo uspel sprejeti nove fiskalne zakonodaje.
Potreba po takšni zakonodaji, ki bi konsolidirala javne finance, je vse bolj v ospredju. V zadnjem letu so Francijo pretresali protesti in stavke, ko je Macron skušal proračun uravnati z nepriljubljeno pokojninsko reformo. Pred tednom dni pa je bonintetna agencija S&P Global Ratings znižala kreditno oceno državi, pri tem pa so dejali, da država vsaj do leta 2027 ne bo znižala javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP.
Francoski javni dolg kot delež bruto domačega proizvoda (BDP) znaša 110 odstotkov. Evropska unija prag za vzdržni dolg postavlja pri 60 odstotkih BDP.
