Napoved za 2025: okrevanje industrije, večja potrošnja, evropski projekti

Institucije, ki podajajo makroekonomske napovedi za slovensko gospodarstvo, so v drugem letošnjem polletju močno poslabšale napovedi za letošnje leto.

Evropska komisija nam je tako junija še napovedovala 2,3-odstotno gospodarsko rast, zdaj le še 1,4-odstotno. Podobno napovedujejo Mednarodni denarni sklad (IMF; 1,5 odstotka), vladni Urad za makroekonomske analize (Umar; 1,5 odstotka) in Banka Slovenije (1,4 odstotka).

Boljši obeti

Vse institucije pa menijo, da je najtežje že za nami. Umar v prihodnjih dveh letih pričakuje višjo rast BDP: 2,4 odstotka leta 2025 in 2,5 odstotka leta 2026. Evropska komisija Sloveniji podobno napoveduje 2,5-odstotno rast v 2025 in 2,6-odstotno v 2026, IMF pa 2,6-odstotno rast v 2025 in 2,5-odstotno v 2026.

Banka Slovenije je decembra napoved za 2025 poslabšala z 2,6 na 2,2 odstotka. Za 2026 ostaja pri napovedani 2,8-odstotni krepitvi BDP.

Vse napovedi so precej višje od napovedi Evropske komisije za evrski BDP, ki naj bi se v 2025 okrepil za 1,1 odstotka, v 2026 pa za 1,4 odstotka.

Okrevanje izvoza

Vladni Umar sicer v prihodnjih dveh letih pričakuje rast tujega povpraševanja, s tem pa krepitev rasti izvoza in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Podobno tudi komisija, ki pa zaradi hkratne rasti uvoza pričakuje, da bo prispevek neto izvoza k rasti BDP prihodnje leto ostal nevtralen, leta 2026 pa bo negativen.

Še naprej je pričakovati, da bo na dinamiko rasti slovenskega gospodarstva pomembno vplivalo gibanje v evrskem območju, predvsem v Nemčiji kot najpomembnejši slovenski gospodarski partnerici. Evropska komisija Nemčiji za letos napoveduje 0,1-odstotno krčenje, prihodnje leto 0,7-odstotno rast, v 2026 pa 1,3-odstotno rast BDP.

Izboljšanje gospodarskih razmer v glavnih trgovinskih partnericah naj bi pozitivno vplivalo tudi na vlaganja v industriji.

Umar pa kot negotovost, ki bi lahko otežila doseganje napovedane stopnje rasti BDP, navaja vpliv poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva.

Evropski projekti

Sklicujoč se na podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih vladni urad v prihodnjih dveh letih pričakuje tudi krepitev gradbene aktivnosti. "Na rast v gradbeništvu bo vplivala tudi visoka investicijska aktivnost države, vključno z ureditvijo protipoplavne zaščite in obnove ter investicijami v okviru porabe sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost," piše Umar. Skrajni rok za izvedbo vseh projektnih aktivnosti v okviru načrta za okrevanje in odpornost je 31. avgust 2026.

Rast zasebne potrošnje se bo po mnenju Umarja krepila zaradi višje realne rasti dohodkov v prihodnjih dveh letih. "Na to bosta vplivali nadaljnja rast plač in nižja inflacija, kar bo zviševalo kupno moč prebivalstva," še menijo v vladnem uradu.