Napovedi cen surovin: zlato bo še sijalo, naftne proizvajalke pred težko dilemo

V letu 2024 je šibko povpraševanje zniževalo cene nafte in industrijskih kovin, kar se bo po napovedih nadaljevalo tudi v novem letu. Dobro leto je za žlahtnimi kovinami, kot je zlato, ki se mu obeta nadaljnja rast, cene kakava in kave po lanskih podražitvah pa naj bi se umirile.

Referenčni indeksi za preteklo leto kažejo malce različna gibanja, saj so različno obteženi. Agregatni indeks surovin Svetovne banke se je v 2024 znižal za tri odstotke, indeks surovin S&P GSCI je pridobil dobra dva odstotka, Bloombergov indeks surovin (Bloomberg Commodity Index) pa se je okrepil za 4,5 odstotka.

Tik pred novim letom smo pogledali, kakšna cenovna gibanja analitiki pričakujejo na surovinskih trgih v 2025. Svetovna banka napoveduje, da se bo njen agregatni indeks surovin v novem letu znižal za dodatnih pet odstotkov, kar je v večini posledica slabih napovedi za cene nafte. S tem bi dosegel najnižjo raven od leta 2020.

Več kot dovolj nafte

Cene nafte se bodo tudi v 2025 zniževale, ocenjuje Svetovna banka, ki se ji pridružujejo analitiki iz Oxford Economicsa, Statiste in nizozemske bančne skupine ING. Zato Svetovna banka pričakuje, da bo indeks energetskih surovin letos upadel za šest odstotkov, po prav tako šestodstotnem padcu v 2024.

Čeprav je organizacija držav izvoznic nafte OPEC+ decembra podaljšala reze v proizvodnji še do aprila (namesto januarja) v luči skromne rasti svetovnega povpraševanja, rast ponudbe poganjajo države, ki niso članice mednarodnega kartela, zlasti ZDA, Brazilija in Gvajana. Zaradi te rasti bo ponudba presegala povpraševanje, menijo analitiki.

Čeprav naj bi se povpraševanje povečalo za 1,1 milijona sodov na dan, bo presežna ponudba vseeno znašala slab milijon sodov na dan, tudi če države OPEC+ celo leto ohranijo isto raven proizvodnje, je v decembrskem poročilu zapisala Mednarodna agencija za energijo (IEA). OPEC je tako pred dilemo: držati omejeno proizvodnjo in s tem podpirati cene nafte, a izgubljati tržni delež v primerjavi z nečlanicami OPEC, ali pa povečati proizvodnjo in zaščititi tržne deleže, toda prodajati nafto po nižji ceni zaradi še večjega presežka ponudbe.

Pričakuje se, da bodo cene severnomorske nafte brent padle na 73 dolarjev za sod leta 2025, potem ko so lani v povprečju znašale 80 dolarjev, po napovedih Svetovne banke, medtem ko ameriška agencija za informacije o energiji (EIA) pričakuje ceno 74 dolarjev za sod v 2025.

Dražji plin v Evropi

Cene zemeljskega plina v Evropi so se letos zvišale; terminske pogodbe na nizozemskem plinskem vozlišču TTF so v letu pridobile okrog 23 odstotkov, po skoku ob koncu leta, ko se je Evropa soočala z večjo konkurenco z Azijo za pošiljke utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Cena za megavatno uro (MWh) plina na TTF se giblje okrog 45 evrov.

Napovedi za 2025 so mešane. Svetovna banka napoveduje, da se bo plin v Evropi letos podražil še za sedem odstotkov. Oxford Economics prav tako pričakuje rast cen v letu, predvsem zaradi izteka sporazuma o prenosu ruskega plina prek Ukrajine, kar bo še zaostrilo tekmovanje Evrope za pošiljke LNG.

Medtem analitiki pri ING menijo, da bo Evropa zaradi povečanja proizvodnje v ZDA in izvoza iz Mehiškega zaliva tudi brez ruskega plina prek Ukrajine brez težav napolnila svoje plinohrame, zato pričakujejo medvedji trend na evropskem plinskem trgu.

ZDA kot največje proizvajalke in izvoznice LNG bodo po ocenah beležile rast cen plina, saj bo povečanje izvoza LNG omejilo ponudbo doma, kjer analitiki pričakujejo rast povpraševanja v industriji, ki ji je podporo obljubil novoizvoljeni predsednik Donald Trump. Svetovna banka napoveduje rast cen plina v ZDA za 55 odstotkov.

Zlato do novih rekordov?

Izstopajoča kovina lanskega leta je bilo zlato, ki bo po napovedih sijalo tudi v 2025. V 2024 se je cena za 28,35 grama (unčo) zlata dvignila za približno 28 odstotkov in ob koncu leta znašala okrog 2.630 dolarjev. Najvišjo vrednost je žlahtna kovina dosegla oktobra pri 2.790 dolarjih.

Investicijska banka Goldman Sachs napoveduje, da bo zlato v 2025 doseglo tri tisoč dolarjev za 28,35 grama oziroma unčo. Pri Svetovnem svetu za zlato (World Gold Council - WGC) menijo, da je razlog za rast geopolitična negotovost, ki vodi v nakupe investitorjev, medtem ko je povpraševanje potrošnikov umirjeno. V 2025 pričakujejo "bolj skromno" rast.

Cene zlata so običajno v obratnem sorazmerju z obrestnimi merami, saj je kovina bolj zaželena v času nizkih obrestnih mer in manj v času visokih obrestnih mer. A čeprav so centralne banke lani začele nižati obrestne mere, se je cena zlata še naprej vzpenjala, predvsem zaradi močnega povpraševanja centralnih bank držav v razvoju.

Te svoje nakupe zlata povečujejo že, odkar so zahodne države po ruski invaziji na Ukrajino v 2022 zamrznile sredstva ruske centralne banke, ugotavljajo raziskovalci pri Goldman Sachsu. Medtem ko v razvitih državah zlato pomeni velik delež njihovih rezerv, je v državah v razvoju ta delež manjši.

Slabe napovedi za industrijske kovine

Obeti za industrijske kovine so manj jasni, saj trgovinska trenja in morebitne spremembe ameriškega Zakona o zmanjševanju inflacije (IRA) lahko vplivajo na cene teh kovine. Po mnenju analitikov ING bi Trumpove napovedane carine negativno vplivale na cene bakra, najbolj široko uporabljane industrijske kovine, saj bi lahko omejile reze v obrestne mere in s tem gospodarsko aktivnost. Trgi kovin bodo odvisni tudi od tega, ali se bo fiskalna podpora gospodarstvu na Kitajskem prelila do surovinskih trgov.

Kitajska kot največja porabnica industrijskih kovin že zadnja tri leta zavira rast cen industrijskih kovin, saj je povpraševanje zaradi krize v nepremičninskem sektorju mlačno. Septembra lani so oblasti sprejele največji paket državne pomoči gospodarstvu od pandemije, ki je dal industrijskim kovinam le kratkotrajen pospešek.

Baker bo zaradi slabega povpraševanja in sočasnega povečevanja proizvodnih zmogljivosti ostal v presežku, zlasti pri kitajskih rudarjih, ki se nato usmerjajo v izvoz, ocenjujejo pri ING. Cena za tono bakra, ki je po septembrskem fiskalnem salvu kitajskih oblasti dosegla ceno 10 tisoč dolarjev, bo po njihovi napovedi v 2025 v povprečju znašala 8.900 dolarjev.

Pri Oxford Economicsu podoben trend napovedujejo tudi za jeklo, kjer se bosta šibko povpraševanje in presežna ponudba nadaljevali v 2025. Kitajski nepremičninski sektor ne potrebuje toliko jekla, kot ga še naprej proizvajajo domači jeklarji, ki svoj proizvod po dampinških cenah pošiljajo na tuje trge, zlasti na bližnje trge v razvoju.

Šibko povpraševanje je tudi posledica ohlajanja svetovne industrijske aktivnosti, ki se bo po oceni analitikov Oxford Economicsa nadaljevala v 2025. Delno bo cene izven Kitajske podprlo nižanje obrestnih mer centralnih bank, še pravijo.

Cenejša kakav in kava po letošnji rasti

Na področju prehranskih surovin smo bili v 2024 priča padcem cen; po podatkih Svetovne banke so se znižale za devet odstotkov. V 2025 mednarodna organizacija pričakuje še štiriodstotni padec, nato pa stabilizacijo v 2026. Medtem so se cene pijače lani zvišale za kar 60 odstotkov, predvsem na račun dražje kave in kakava, v 2025 pa bodo predvidoma upadle za devet odstotkov.

Cene žitaric (pšenica, koruza, soja, riž) so lani padale zaradi zadostne ponudbe na mednarodnih trgih, v 2025 pa pri Oxford Economicsu pričakujejo, da bodo dosegle dno. Riž se bo sicer še naprej cenil, ker je Indija pred meseci odpravila izvozne omejitve, ki so držale cene riža višje. Medtem bi se pšenica in koruza lahko rahlo podražila, saj se bodo zaloge predvidoma zmanjšale.

Kot pravijo pri bankah ING in Rabobank, bi lahko na podražitve cen hrane vplivala tudi carinska vojna med ZDA in Kitajsko. Če ZDA v carine vključijo uvoz prehranskih surovin iz Kitajske (npr. olja), bi lahko Kitajska odgovorila z omejitvami na uvoz ameriške soje, kar bi še dodatno udarilo po kmetih, katerih pridelek je letos že izgubil približno četrtino tržne vrednosti.

V 2024 so cene kave in kakava dosegale rekordne vrednosti, letos pa naj bi se začele umirjati. "Glede na to, da se s temi surovinami trguje pri cenah, ki so precej višje od proizvodnih stroškov, pričakujemo, da se bo proizvodnja v prihodnjem letu povečala, povpraševanje pa zmanjšalo," napovedujejo analitiki pri Rabobank. A ob tem opozarjajo, da se bodo za potrošnike cene verjetno še naprej dvigale, saj stroški ostajajo povišani, proizvajalci pa jih bodo še naprej prenašali na končnega kupca.