Kritike zakona, ki blaži omrežnino: neskladen z ustavo, pravom EU

Novice Andreja Lončar 4. februarja, 2025 16.59
featured image

Zakonodajno-pravna služba je kritična do zakonskega predloga koalicijskih poslancev, s katerim bi ti začasno nižali omrežnino, ter tudi postopka njegovega sprejemanja.

4. februarja, 2025 16.59

Medtem ko so člani odbora Državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor potrdili predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce, je zakonodajno-pravna služba spisala kritično mnenje o zakonskem predlogu poslancev koalicije.

Poslanski predlog zakona vsebuje štiri člene, s katerim bi tarifno postavko omrežnine za moč za daleč najdražji prvi blok v januarju in februarju izenačili s (precej cenejšo) tarifno postavko za drugi blok. To bi znižalo višino omrežnine za gospodinjske odjemalce, zmanjšalo pa bi znesek pobrane omrežnine. Poslanci ocenjujejo, da gre za 20 milijonov evrov manka, ki bi ga pokril Eles s presežki od omrežnine za prenosno omrežje.

Kolegij predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je danes odločil, da bo DZ predlog obravnaval v četrtek.

V nasprotju z zakonodajo

Kot je že ob predstavitvi predloga opozorila agencija za energijo, tudi zakonodajno-pravna služba opozarja, da predlog posega v pristojnosti agencije, ki je izključno pristojna za določitev tarif in metodologije za obračun omrežnine.

Tako se “ista vsebina ureja na normativno hierarhično različnih ravneh, kar odpira vprašanje skladnosti z načeli pravne države iz drugega člena ustave in načelom delitve oblasti iz drugega odstavka tretjega člena ustave,” opozarjajo v zakonodajno-pravni službi.

Poleg tega pravniki DZ opozarjajo, da je predlog tudi v nasprotju s predpisom Evropske unije (EU). Iz 57. člena evropske direktive 2019/944 namreč izhaja, da je treba zagotoviti pravno in funkcionalno neodvisnost ter samostojnost nacionalnega regulativnega organa.

Zakon bi veljal za nazaj, kar ni dovoljeno

Zakonodajno-pravna služba med drugim opozori tudi na retroaktivnost predlaganega zakona. Ta bi namreč znižal omrežnino za januar in februar – januar pa je že mimo.

Državnozborski pravniki opozarjajo, da 155. člen ustave določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, razen, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice. Javna korist mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena, v zdaj obravnavanem predlogu zakona pa ni obrazložena, opozarjajo.

Hitenje skozi zakonodajni postopek

Zakonodajno-pravna služba pa opozarja tudi na sam postopek in “izredno hitro” sklicevanje sej, na katerih poslanci obravnavajo predlog. Predlog je bil vložen 22. januarja, dan kasneje je bila vložena zahteva, da se o predlogu zakona opravi splošna razprava, že istega dne pa je bilo objavljeno obvestilo o širitvi dnevnega reda seje kolegija predsednice DZ. Ta je bila sklicana za naslednji dan, 24. januarja, s točko o dogovoru o sklicu izredne seje DZ, na kateri bi poslanke in poslanci med drugim opravili splošno razpravo o predlogu zakona. Kolegij je 24. 1. 2025 sprejel dogovor o sklicu izredne seje DZ.

Prva obravnava predloga zakona je potekala 30. januarja, dan kasneje pa je bila vložena zahteva za sklic nujne seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor zaradi obravnave predloga zakona. Matično delovno telo je še istega dne sklicalo nujno sejo, ki poteka danes. Ta četrtek pa bo, kot uvodoma omenjeno, potekala seja v DZ.

S tem se predlog zakona obravnava v rokih, ki so krajši, kot so določeni s poslovnikom, piše zakonodajno-pravna služba. “Če se pri rednem zakonodajnem postopku zaobidejo postopkovna pravila (glede rokov, pogojev za sprejetje predloga zakona po nujnem postopku in podobno), ni več bistvene razlike med rednim in nujnim zakonodajnim postopkom, zato pride do izvotlitve rednega zakonodajnega postopka,” menijo pravniki in opozarjajo, da ustava v 89. členu določa večfaznost zakonodajnega postopka.