Lansko trgovanje Slovenije večje kot leto prej

Izvoz je bil lani medletno večji za skoraj 12 odstotkov, uvoz pa za 21 odstotkov.
Izvoz in uvoz sta bila v celotnem lanskem letu večja kot leto prej. Vrednost izvoza je lani znašala 61,5 milijarde evrov, kar je v primerjavi z letom 2023 za 11,8 odstotka več. Vrednost uvoza je znašala 69,1 milijarde evrov in bila medletno 21,1 odstotka višja, so sporočili z državnega statističnega urada Surs.
Zrasla je vrednost trgovanja tako z državami članicami EU kot nečlanicami. Vrednost izvoza v države članice EU se je lani povečala za 1,1 odstotka, v nečlanice EU pa za 25,1 odstotka. Brez poslov oplemenitenja se je izvoz v slednje povečal za 3,6 odstotka na 10,3 milijarde evrov.
Vrednost uvoza iz članic EU je medtem zrasla za 0,8 odstotka in iz nečlanic za 47 odstotkov. Brez poslov oplemenitenja se je uvoz iz slednjih zvišal za 1,1 odstotka na 9,2 milijarde evrov.
Medletno rast blagovne menjave so statistiki lani zabeležili v vseh četrtletjih. Najizrazitejši dvig pri izvozu so zaznali v 3. četrtletju, ko se je medletno povečal za 19,6 odstotka, pri uvozu pa v zadnjem četrtletju, katerega vrednost se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2023 povečala za 42,8 odstotka.
Kam in kaj smo največ uvažali in izvažali
V lanskem letu je bil naš najpomembnejši izvozni trg Švica, sledile so Nemčija, Hrvaška, Italija in Avstrija. Tudi uvozili smo vrednostno največ iz Švice, sledile so Nemčija, Kitajska, Indija in Italija. V primerjavi z letom prej sta najbolj narasla izvoz v Švico in uvoz iz Indije.
Kot smo pisali pred časom, uvoz iz Kitajske v Slovenijo od leta 2021 naprej skokovito raste. V letu 2023 je Slovenija po podatkih Sursa iz Kitajske uvozila pa ga je za 7,4 milijarde evrov, od tega je bilo za levji delež, za kar 5,8 milijarde evrov, uvoza treh skupin kemijskih spojin – heterociklične spojine s heteroatomi dušika, heterociklične spojine s pirimidinskim obročem ali piperazinskim obročem in heterociklične spojine z nekondenziranim pirazolovim obročem.
Glavna skupina proizvodov so bili kemični proizvodi. Pri izvozu je njihova vrednost dosegla 45,6 odstotka skupne vrednosti, pri uvozu pa 49,5 odstotka. Pri slednjem se je njihova vrednost v primerjavi z letom prej skoraj podvojila.
Sledili so stroji in transportne naprave (24,3 odstotka izvoza in 19,3 odstotka uvoza), izdelki, razvrščeni po materialu (12,7 odstotka izvoza in 10,3 odstotka uvoza), razni izdelki (6,8 odstotka izvoza in 5,8 odstotka uvoza) ter mineralna goriva in maziva (4,7 odstotka izvoza in 6,9 odstotka uvoza), še ugotavljajo na Sursu.