Kdo bi jo v carinski vojni najslabše odnesel

Ameriške carine bi imele najmanjši vpliv na Kitajsko, medtem ko bi bil udarec večji za Mehiko in Kanado, ki imata z ZDA tesnejše vezi, ugotavlja Ifo.
Uvedba dodatnih carin na ameriški uvoz blaga iz Kanade, Mehike in Kitajske, za kar se zavzema ameriški predsednik Donald Trump, bi lahko ameriški izvoz zmanjšala za 22 odstotkov. Prizadeti bi bili tudi Mehika in Kanada, ki bi se v primeru protiukrepov soočili z okoli 30-odstotnim upadom izvoza, ugotovitve münchenskega gospodarskega inštituta Ifo povzema STA.
Trump je sicer v ponedeljek po pogovoru z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum najprej za 30 dni zamrznil uvedbo carin za Mehiko, nekaj ur pozneje pa enako storil tudi za Kanado po pogovoru z njenim premierjem Justinom Trudeaujem. Dodatne carine za Kitajsko so v veljavo stopile danes, ta pa se je že odzvala s protiukrepi. ZDA so se s Pekingom pripravljene pogajati. Trump s carinami grozi tudi EU.
Če bi ZDA kljub temu uvedle dodatne carine na uvoz iz Kanade in Mehike in bi ti državi sprejeli povračilne ukrepe, bi imelo to precejšnje posledice za njun izvoz. Poleg ameriškega bi nazadovala tudi kanadski izvoz, in sicer za 28 odstotkov, in mehiški, ki bi se zmanjšal za 35 odstotkov, navaja Ifo.
“Medtem ko lahko Kitajska svojo trgovino lažje preusmeri stran od ZDA, imata Kanada in Mehika zaradi svoje geografske lege precej tesnejše vezi z ZDA,” je jasna direktorica Ifovega centra za mednarodne ekonomske odnose Lisandra Flach.
Ameriške carine bi najmanj prizadele Kitajsko
Kot ugotavljajo v Ifu, bi imela tako uvedba dodatnih ameriških carin najmanjši vpliv na Kitajsko, kjer bi se izvoz zmanjšal za 3,8 odstotka. Bi se pa na drugi strani za malenkost, za 0,5 odstotka, povečal skupni nemški izvoz, a le v primeru, da Trump ne bi uvedel dodatnih carin tudi za EU.
“Učinek na nemški izvoz je dvojni. Po eni strani bi ameriške carine zmanjšale kanadsko in mehiško povpraševanje po nemškem blagu, medtem ko bi na drugi strani nemški izvoz v ZDA izpodrinil kanadskega, mehiškega ali kitajskega. A zaradi Trumpovih groženj, da bo v bližnji prihodnosti carine uvedel tudi na uvoz blaga iz EU, se zdijo možnosti za takšno rast izvoza zelo majhne,” meni Flach.
Srednjeročno bi se Kanada verjetno morala soočiti s 14-odstotnim upadom industrijske dodane vrednosti, medtem ko bi v Mehiki industrijska dodana vrednost upadla za 13 odstotkov. Na Kitajskem bi bil upad manjši od enega odstotka, kažejo Ifovi izračuni, ki že upoštevajo protiukrepe omenjenih držav kot odgovor na ameriške carine.
Kaj bi bilo brez protiukrepov
Brez protiukrepov na ameriške carine bi bil padec industrijske dodane vrednosti v Kanadi nekoliko večji (15 odstotkov), v Mehiki pa bi znašal slabih deset odstotkov. Tudi upad skupnega izvoza bi bil brez protiukrepov nekoliko nižji: za Kanado 17-odstotni, za Mehiko 21-odstotni, v ZDA pa 14-odstotni. Brez uvedbe protiukrepov bi kitajski padec izvoza znašal 2,7 odstotka. Nemški izvoz bi se po navedbah Ifa ob tem nekoliko povečal, in sicer za 0,2 odstotka.
Učinke ameriških carin na Kanado, Mehiko in Kitajsko so pri Ifu analizirali s svojim trgovinskim modelom na podlagi dveh scenarijev. V prvem scenariju so vzeli v račun 25-odstotne carine za mehiško in kanadsko blago, 10-odstotne carine na uvoz kanadskih energentov in dodatne 10-odstotne carine na kitajsko blago. Drugi scenarij pa predvideva odziv Mehike, Kanade in Kitajske z uvedbo protiukrepov.