Velika pričakovanja gospodarstvenikov do nove vlade: “Manj ideoloških konfliktov in več komunikacije”

Najverjetnejši novi mandatar Janez Janša med prioritetami nove vlade ob zaostrenih geopolitičnih razmerah in nezavidljivem stanju javnih financ omenja razbremenjevanje, zmanjševanje stroškov dela in povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Slovenija že več let drsi po lestvici konkurenčnosti, ki jo sestavlja švicarski inštitut IMD. Leta 2020 je bila na 35. mestu, danes je na 46, kar je pod ravnjo primerljivih držav srednje Evrope. Ko je govora o težavah slovenskega poslovnega okolja, se najpogosteje omenjajo rast stroškov dela, ki zadnja leta prehiteva rast dodane vrednosti, nepredvidljivo davčno in regulatorno okolje, dolgi postopki pridobivanja dovoljenj za naložbe, birokracija, šibek kapitalski trg.

“Slovenija ima številne prednosti: geostrateško lego, industrijsko tradicijo, izvozno usmerjeno gospodarstvo, relativno varno okolje ter kakovosten kader – vendar potencial ni dovolj izkoriščen, kar se kaže pri izzivih na področjih investicijske privlačnosti, starajoče se osnovne infrastrukture, šibke poslovne učinkovitosti in učinkovitosti države,” pravijo v inštitutu Razvojnik, ki sta ga soustanovila lastnik Dewesofta Jure Knez in lastnik Belektrona Boštjan Bandelj, vodi pa ga Sonja Šmuc.

Z izbranimi gospodarstveniki smo se pogovarjali o tem, kateri ukrepi bi morali biti prioriteta nove vlade.

PET KLJUČNIH UKREPOV PO OCENI ZDRUŽENJA MANAGER
Razbremenitev dela: uvedba razvojne kapice in prevetritev dohodninske lestvice
Celovita debirokratizacija: digitalizacija javne uprave po načelu “samo enkrat”, skrajšanje vseh upravnih postopkov
Zaveza k stabilnemu in predvidljivemu poslovnemu okolju
Ukrepi za reševanje pomanjkanja kadrov: hitrejši in enostavnejši postopki za zaposlovanje tuje delovne sile, prilagoditev izobraževalnega sistema dejanskim potrebam gospodarstva in poklicem prihodnosti
Ciljno spodbujanje inovacij ter podpora zelenemu in digitalnemu prehodu

1. Sprememba komunikacije

“Potreben je popoln obrat pri javnem in predvsem medijskem odnosu med vlado in podjetniki,” meni Jure Mikuž, partner v SC Ventures, ki upravlja sklade tveganega kapitala in vlaga v tehnološke start upe v regiji.

“Podjetništvo in podjetniki naj postanejo predmet podpore in spoštovanja s strani vladnih predstavnikov in ne kot zdaj, ko so v javnosti predstavljeni kot izkoriščevalci delavcev in grdi kapitalisti. S temi ukrepi bi se popravilo splošno javno mnenje o podjetnikih, ki bi tako bili bolje sprejeti v družbi in bi lažje izkoriščali svoje potenciale v domačem okolju. Na drugi strani pa bi nanje padlo večje moralno breme vlaganja nazaj v družbo,” pojasni.

Tudi v inštitutu Razvojnik opozarjajo, da bi nova vlada morala mandat začeti s spremembo politične kulture komuniciranja in upravljanja države. “Manj ideoloških konfliktov in več komunikacije o ciljih, projektih, rokih, rezultatih,” pravijo.

V Združenju Manager, ki ga vodi Petra Juvančič, pristavljajo, da je pomembno tudi vztrajanje pri socialnem dialogu, torej, da se zakoni ne sprejemajo mimo gospodarstva.

Manj ideoloških konfliktov in več komunikacije o ciljih, projektih, rokih, rezultatih.

Inštitut Razvojnik o potrebnih spremembah političnega komuniciranja

2.  Določimo prioritete

Slovenija se sicer utrjuje kot močen center farmacevtske industrije s tremi močnimi igralci (Novartis, Sandoz, Krka), a pogost očitek je, da nima jasne razvojne strategije.

“Dosedanje strategije so bile preveč razpršene — namesto fokusa smo ‘svaštarili’ in sredstva razdelili na preširok nabor prioritet, kar je razvodenilo učinek. V globalni konkurenci ni dovolj, da se premikamo v pravo smer. Odločilno je, kako hitro napredujemo v primerjavi z drugimi,” meni Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI).

Meni, da mora Slovenija “v roku šestih mesecev določiti največ tri področja, na katerih želi postati globalno konkurenčna, in vanje usmeriti ključen delež razvojnih sredstev, kadrov in politične pozornosti”.

Tudi v inštitutu Razvojnik menijo, da bi morali določiti razvojne prioritete, vključno s seznamom 10 ali 15 ključnih nacionalnih projektov, ki bi imeli poseben status. Poleg tega bi morali vnaprej določiti razvojna območja za industrijo, logistiko, energetiko in stanovanja, kjer bi bili postopki hitrejši. Predlagajo tudi krovni povezovalni mehanizem, ki bi povezal cilje, ukrepe, odgovornosti in vire.

V GZS, ki jo vodi Vesna Nahtigal, predlagajo, da naj vlada v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi desetletni nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva.

3. Davčna razbremenitev

Vsi sogovorniki so pričakovano visoko na prioritetno lestvico ukrepov uvrstili potrebo po davčni razbremenitvi.

Kot pravi Jure Mikuž iz SC Ventures, bi s socialno (razvojno) kapico in davčno razbremenitvijo plač zaposlene, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, odvrnili od davčne optimizacije prek espeja in podobnih anomalij.

Razvojna kapica pomeni omejitev višine dohodka, do katerega se plačujejo prispevki za socialna zavarovanja. To ob enakem brutu poveča neto izplačilo zaposlenemu ter zmanjša strošek dela za delodajalca. Tudi v SBC zagovarjajo njeno uvedbo, hkrati pa predlagajo tudi tako imenovani socialni copatek oziroma spodnjo mejo, pod katero posamezniki ne plačujejo prispevkov. “To ima hiter učinek na trg dela in konkurenčnost na eni strani, saj zadrži visoko kvalificirane kadre, ter omogoča večji razpoložljivi dohodek zaposlenim z nižjimi dohodki na drugi strani,” pravijo.

V inštitutu Razvojnik podpirajo razvojno kapico, ki jo ima 19 držav EU pri prispevkih za visoko kvalificirane profile, a obenem opozarjajo, da je sočasno z davčnimi razbremenitvami nujno potrebna izvedba rebalansa proračuna na strani odhodkov.

Interventni zakon tretjega bloka, ki ga zdaj po rednem postopku obravnava DZ, sicer že predvideva ukrep razvojne kapice. V GZS pravijo, da je predlaganih 7.500 evrov lahko prvi korak, nato pa bi morali mejo postopno do leta 2030 spustiti na 6.000 evrov.

Sogovorniki predlagajo tudi prevetritev dohodninske lestvice. V podjetniškem združenju Slovenian business club (SBC), ki ga vodi Katarina Karlovšek, so za uvedbo zgolj dveh dohodninskih razredov s 15- in 30-odstotno obdavčitvijo dohodkov (zdaj jih je pet) ter povišanje splošne olajšave. GZS predlaga ukinitev petega dohodninskega razreda in znižanje stopnje v četrtem dohodninskem razredu z 39 na 36 odstotkov.

Prav tako predlagajo postopno znižanje statutarne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na 15 odstotkov do leta 2030 ter dodatno znižano 10-odstotno stopnjo za mala podjetja in ničelno stopnjo za start upe v prvih petih letih po ustanovitvi.

Tretji kratkoročni predlog GZS, poleg spremembe pri dohodnini in obdavčitvi podjetij, je ugodnejša dohodninska obravnava napotenih delavcev. Odhajajoča vlada Roberta Goloba je leta 2022 zaostrila davčno ureditev za te zaposlene, GZS pa si od takrat prizadeva, da bi omilila davčno breme, zaradi katerega so se po njihovih navedbah nekatera podjetja preselila na Hrvaško. “Po zgledu konkurenčnih okoliških držav, na primer Avstrije, predlagamo posebno dohodninsko olajšavo, po kateri bi se v davčno osnovo vštevalo 40 odstotkov dohodka napotenih delavcev, ki so vsaj za en mesec napoteni v tujino,” navajajo.

Vprašanje pa je, ali so ti posegi izvedljivi z vidika javnofinančne vzdržnosti. Ekonomisti že pri predlogu interventnega zakona, ki vsebuje le nekaj davčnih rezov, opozarjajo na bistven izpad prihodkov v proračunu, kar bi državo lahko pahnilo v težave.

4. Regulatorna in administrativna ponastavitev

Slovenija bi morala pri uvedbi vsake nove regulacije odpraviti dve obstoječi, meni Gajšek iz LUI, s čimer bi naredili tako imenovani “regulatorni reset”. Predlaga tudi sistematičen pregled in odpravo administrativnih bremen (poročanja, dovoljenja, postopki) ter zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja. “Trenutna kompleksnost ne preprečuje zlorab, le hromi gospodarstvo,” meni.

Tudi v Združenju Manager opozarjajo, da administrativne ovire, dolgotrajni postopki za pridobivanje različnih dovoljenj (od gradbenih in okoljskih do delovnih dovoljenj za tujce) ter neusklajenost državnih evidenc dušijo podjetniško pobudo in odganjajo investitorje. “Nujna je digitalizacija javne uprave po načelu “samo enkrat”, ki pomeni, da država podatkov, ki jih že ima, ne zahteva ponovno, ter optimizacija in skrajšanje vseh upravnih postopkov,” pravijo.

V inštitutu Razvojnik so za “digitalizacijo in avtomatizacijo postopkov in procesov ter uporabo umetne inteligence povsod, kjer je mogoče”. Predlagajo reformo umeščanja v prostor in sistem “enkrat oddani podatki” – državi podatke posreduješ le enkrat.

Opozarjajo, da razvojnega preboja ni brez zaupanja v pravno državo. “Pravni sistem ostaja prepočasen – upravni spori v Sloveniji sodijo med pomembnejša razvojna ozka grla. Investitorji, podjetja in prebivalci potrebujejo hitre, predvidljive in poštene postopke.

GZS predlaga vzpostavitev centralne digitalne platforme za oddajo in obravnavo vseh ključnih vlog, zakonsko določitev obvezujočih rokov za vse udeležence v postopkih (organe, mnenjedajalce, nosilce urejanja prostora) ter uvedbo instituta tak imenovane tihe odobritve, po katerem velja pravna domneva, da je vloga odobrena, če pristojni organ v predpisanem roku ne odloči.

Trenutna kompleksnost (regulacije, op. a.) ne preprečuje zlorab, le hromi gospodarstvo.

Jakob Gajšek, LUI

5. Lažje zaposlovanje tujcev

Mikuž novi vlade predlaga ukrepe za poenostavitev postopkov pri zaposlovanju tujih državljanov, pri čemer naj se cilja na privabljanje deficitarnih kadrov.

Tudi v Združenju Manager opozarjajo na večletni izziv akutnega pomanjkanja delovne sile v različnih panogah. “Potrebujemo modernizacijo delovnopravne zakonodaje, bistveno hitrejše in enostavnejše postopke za zaposlovanje tuje delovne sile ter prilagoditev izobraževalnega sistema dejanskim potrebam gospodarstva in poklicem prihodnosti,” menijo.

GZS predlaga, da bi v okviru zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev trajno uvedli pospešen postopek zaposlovanja visokokvalificiranih tujcev za poklice z izrazitim pomanjkanjem kadra oziroma podaljšali veljavnost seznamov teh poklicev na najmanj dve leti.

Predlagajo tudi rahljanje pravil, kdaj lahko zavod kršiteljem zavrne izdaje soglasja za zaposlitev tujca. “Obstoječa ureditev je nesorazmerna, saj že pri manjših administrativnih napakah podjetju onemogoča zaposlitev tujih delavcev ne glede na njihovo dejansko težo in vpliv na varstvo pravic delavcev,” menijo in dodajajo, da bi sankcije za težje kršitve ostale enake.

6. Več računalništva v šolah

“Slovenija ne more dolgoročno tekmovati s poceni delom, ampak z znanjem, tehnologijo in visoko dodano vrednostjo. Zato mora nova vlada postaviti znanje v središče razvojnega modela. Brez več znanja ni višjih plač, brez inovacij ni višje produktivnosti, brez kadrov pa ni investicij,” pravijo v inštitutu Razvojnik.

Med drugim predlagajo ukrepe, ki bi povečali delež diplomantov tehnoloških smeri, obvezen predmet računalništva in digitalnih znanj v šolah, vzpostavitev centrov odličnosti za manj razdrobljeno raziskovalno financiranje.

Kot kaže spodnji graf, je Slovenija sicer na šestem mestu med državami EU po deležu diplomantov naravoslovnih in tehnoloških smeri. Umar pa v zadnjem poročilu o razvoju navaja, da se je kljub spremembi strukture diplomantov glede na potrebe gospodarstva zaradi splošnega številčnega zmanjšanja generacije študentov v zadnjem desetletju, dolgotrajnega študija in nizke stopnje dokončanja študija priliv teh kadrov na trg dela vseeno zmanjšal.

Tudi GZS opozarja, da prvo nacionalno poročilo o kakovosti šolskega sistema kaže, da računalniška in informacijska pismenost izrazito pada. Po mnenju zbornice mora vlada najkasneje v dveh letih zagotoviti sistemsko vključitev računalništva in informatike v osnovno in srednje izobraževanje ter nadgraditi učne vsebine z digitalnimi kompetencami, podatkovno pismenostjo, osnovami umetne inteligence in digitalne varnosti.

7. Pregled porabe države

“Potrebno je zmanjšati ali ukiniti financiranje vseh projektov, pri katerih vložena davkoplačevalska sredstva ne prinašajo zadostnih koristi za državljanke in državljane,” menijo v SBC. Na ta način bi preprečili nekontrolirano rast državne porabe in ustvarili prostor za davčne razbremenitve, pravijo.

Tudi v inštitutu Razvojnik menijo, da bi bilo treba sočasno z davčnimi razbremenitvami izvesti rebalans proračuna na strani odhodkov. Predlagajo pregled in optimizacijo odhodkovne strani proračuna (racionalizacija neučinkovitih odhodkov, ciljani transferji …).

Pregled izdatkov je lani napovedalo tudi ministrstvo za finance.

8. Več domače elektrike

V letih pred epidemijo koronavirusa smo uvozili po okoli 9 teravatnih ur (TWh) elektrike letno, zadnji dve leti okoli 10 TWh. Po podatkih za prvih osem mesecev leta 2025 je uvozna odvisnost Slovenije na ravni 16,8 odstotka, pri čemer smo bili 77 odstotkov časa odvisni od uvoza, je nedavno sporočil Eles. To pomeni, da večino časa potrebujemo uvoženo električno energijo.

V SBC med prioritetami navajajo zagon projekta nove jedrske elektrarne – o JEK2 se bomo sicer po veljavni časovnici odločali leta 2028 – ter pospešena vlaganja v obnovljive vire energije, kar bi nam zagotovilo energetsko neodvisnost in stabilnost oskrbe. “Brez stabilne energije ni industrijskega razvoja. Ta ukrep zmanjšuje odvisnost od uvoza elektrike in cenovnih šokov,” pravijo v združenju, katerega direktorica je Katarina Karlovšek.

“Strateško gledano bi bilo najslabše, če ne naredimo nič, saj bi to pomenilo nesprejemljivo tveganje zaradi prevelike odvisnosti od zunanjih trgov, kar hkrati močno poveča tveganje izgube ekonomske suverenosti,” menijo.

9. Vlagati v raziskave, digitalizacijo, zeleni prehod

Mikuž opozarja na pomen nadaljnjih vlaganj v razvojno raziskovalno sfero, predvsem v komercializacijo intelektualne lastnine, ki se razvija v javnih raziskovalnih institucijah, ter v večje povezovanje med akademsko sfero in gospodarstvom. “Izrednega pomena je tudi spodbujanje povezovanja med študenti na naravoslovnih fakultetah z njihovimi kolegi iz družboslovnih fakultet, predvsem smeri Ekonomije in Prava, kar bo osnova za več startup podjetij v Sloveniji,” meni.

GZS predlaga spodbude za digitalizacijo (predvsem malih) podjetij. Predlaga usmerjene vavčerje za mala in srednja podjetja. Trenutno namreč, kot navaja zbornica, manj kot 30 odstotkov malih in srednjih podjetij pri nas uporablja napredne digitalne rešitve, le približno 5 odstotkov podjetij pa umetno inteligenco ali napredno analitiko. To kaže na velik razkorak med razpoložljivimi tehnologijami in njihovo dejansko uporabo, pravijo.

Združenje Manager pa je za ciljno spodbujanje inovacij ter podporo digitalnemu in zelenemu prehodu, “da ta ne bo zgolj stroškovno breme, temveč naša nova konkurenčna prednost na globalnih trgih”.

10. Plemenitenje pokojnin v slovenskih podjetjih

Da bi pri nas uspevala nova podjetja, ki globalno konkurirajo in ustvarjajo bistveno višjo dodano vrednost, po mnenju Gajška iz LUI poleg večje odločnosti pri izbiri prioritet potrebujemo celovit ekosistem, ki vključuje tudi ukrepe za lažji dostop do kapitala v vseh fazah (od semenskega do scale-up financiranja).

Predlaga reformo pokojninskega sistema z obveznim kapitalskim stebrom, s čimer bi pokojninski skladi lahko – tako kot hrvaški – denar od vplačil plemenitili tudi z naložbami v slovenska in tuja podjetja. “S postopno uvedbo močnih pokojninskih skladov, ki investirajo v domače in evropsko gospodarstvo, bi ustvarili stabilen vir dolgoročnega kapitala in krepili odpornost slovenskega finančnega sistema,” pravi.