V pričakovanju obrestnega preobrata, ki bi podražil posojila

Svet guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) bo danes odločal o morebitnem zvišanju ključnih obrestnih mer. A pričakuje se, da bodo za zdaj ohranili nespremenjene.

Depozitna obrestna mera bi tako že sedmič zapored ostala pri dveh odstotkih, obrestna mera operacij glavnega financiranja pri 2,15 odstotka, obrestna mera mejnega posojila pa pri 2,4 odstotka. Na takšnih ravneh so že od junija lani.

Glavni ekonomist Evropske centralne banke Philip Lane pravi, da na današnjem zasedanju še ne bodo imeli na voljo dovolj informacij, da bi ugotovili, ali so naraščajoče cene nafte in zemeljskega plina pomembno spremenile inflacijska pričakovanja gospodinjstev in podjetij, je poročal Bloomberg.

“Težko je predvideti razvoj samega konflikta in razvoj cen energije,” je za Bloomberg dejal ekonomist nemške Dekabank Kristian Toedtmann, a dodal, da so ukrepi monetarne politike neizogibni. “Težko si je predstavljati, da bi bili posredni in sekundarni učinki na inflacijo tako blagi, da bi jih ECB lahko spregledala.”

Tveganje stagflacije

Že sredi marca so ekonomisti ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu napovedali višanje obrestnih mer v aprilu ali juniju. Guverner hrvaške centralne banke in član Sveta guvernerjev Evropske centralne banke (ECB), ki bo 1. junija postal tudi podpredsednik ECB, Boris Vujčić, je konec marca opozoril, da bo morala biti ECB “zelo agilna in pozorna”, da bi cene ohranila pod nadzorom, saj je iranska vojna povečala tveganje stagflacije.

Svet ECB je že na marčevskem zasedanju opozoril na negotovosti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter na tveganja za rast inflacije in slabšo gospodarsko rast. Ob skoku cen nafte in zemeljskega plina na svetovnih trgih je za letos napovedala okrepitev inflacije na 2,6 odstotka in znižala napoved gospodarske rasti na 0,9 odstotka. V začetku aprila so nato ZDA, Izrael in Iran dosegli dogovor o začasni prekinitvi ognja, ki pa se je izkazalo za krhko.

Člani Sveta ECB so obravnavali tudi alternativne scenarije glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu in dolgotrajnejšem konfliktu, ki bi privedel do nadaljnje rasti cen energentov in višje inflacije.

Krepitev inflacijskih pričakovanj

Letna inflacija v evrskem območju je bila marca pri 2,6 odstotka, a inflacijska pričakovanja v evrskem območju se zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu že močno povečujejo, so po poročanju Reutersa pokazale ankete ECB.

Potrošniki so marca pričakovali, da bo inflacija v enem letu poskočila na štiri odstotke, potem ko so še februarja pričakovali 2,5-odstotno inflacijo. Tudi inflacijska pričakovanja za tri leta vnaprej so se povečala z 2,5 odstotka na tri odstotke, kar je precej nad dvoodstotnim ciljem ECB. Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja potrošnikov in podjetij so medtem ostala nespremenjena.

Prvo zvišanje junija?

Vlagatelji napovedujejo dvig obrestnih mer do poletja, ki mu bosta sledila še en ali dva skromnejša dviga pozneje letos. Cenovni šok bi namreč lahko trajal še dolgo. A na drugi strani bo tudi vojna verjetno še naprej obremenjevala gospodarstvo, piše Reuters.

Tudi analitiki, ki jih je anketiral Bloomberg, menijo, da bo ECB danes ohranila obrestne mere, vendar jih bo na naslednjem zasedanju junija zvišala za četrtino odstotne točke. Po njihovi oceni bo šlo za enkratni dvig, ki ga bo nato prihodnje leto popravila nazaj navzdol, da bi zaščitila gospodarsko rast.

Zvišanje obrestnih mer sicer pomaga zmanjšati cenovni pritisk, a hkrati vpliva na gospodarsko rast, ki že tako trpi zaradi visokih cen energije, carin in negotovosti. Boj ECB proti inflaciji bi poslabšal že tako negotov položaj gospodarstva.

Sredi februarja so se pojavile tudi govorice, da naj bi predsednica ECB Christine Lagarde razmišljala o predčasnem odstopu s položaja. Ta je za Bloomberg Television zdaj namignila, da je zaradi trenutnih razmer manj verjetno, da bo predčasno zapustila ECB. Dejala je, da bo ostala na položaju, vsaj dokler so “na obzorju veliki oblaki”.