Kaj bo z nafto in plinom? Bruselj predstavil tudi črn scenarij

Novice Marko Rabuza 15. aprila, 2026 16.00 > 15. aprila, 2026 16.03
featured image

Evropska unija je članicam predstavila dva scenarija energetskega vpliva vojne med Iranom in ZDA. V najbolj črnem scenariju bi lahko prišlo tudi do prisilnega zmanjševanja porabe energije.

15. aprila, 2026 16.00 > 15. aprila, 2026 16.03

Svetovni energetski trgi se še vedno soočajo s številnimi težavami in pretresi od začetka vojne na Bližnjem vzhodu in posledično zaprtja Hormuške ožine, preko katere gre petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Evropa se za zdaj še ni soočila s pomanjkanjem oskrbe, vendar pa so cene nafte in zemeljskega plina od začetka konflikta močno poskočile, več evropskih dobaviteljev pa je v zadnjih tednih posvarilo pred morebitnim pomanjkanjem letalskega goriva. Kot smo že pisali, je Združenje evropskih letališč ACI Europe v pismu Evropski komisiji opozorilo, da bi lahko pred poletno turistično sezono v Evropi prišlo do sistemskega pomanjkanja goriva, če promet čez ožino ne bo vzpostavljen v prihodnjih treh tednih.

Srečanje za zaprtimi vrati

V Bruslju je na temo energetske oskrbe potekalo zaprto srečanje stalnih predstavnikov članic držav EU. Po navedbah Reutersa je Evropska komisija predstavila dva glavna scenarija.

V scenariju, da bi se premirje med ZDA in Iranom ohranilo in bi bila odpravljena ameriška blokada ožine, bi se dobave nafte in plina v nekaj mesecih obnovile, cene pa bi začele padati.

Cene dizelskega in letalskega goriva bi se znižale do konca poletja, medtem ko bi svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina ostal zaostren vse do leta 2030, predvsem zaradi škode na infrastrukturi v Katarju, opozarjajo v Evropski komisiji.

Če se bo zapletalo, bodo potrebni ostrejši ukrepi

Če pa bi se napetosti nadaljevale, bi se energetski trgi soočili z dolgotrajnim šokom v oskrbi in izjemnimi skoki cen in z verižnimi učinki v dobavnih verigah industrij, piše Reuters. V tem primeru bi morala Evropa poseči tudi po bolj ostrih ukrepih in omejiti porabo goriv. Prav tako bi ob takšnem scenariju imela težave s polnjenjem evropskih zalog plina pred zimo, lokalna pomanjkanja pa bi lahko bila tudi pri letalskem gorivu.

Evropa sicer že pripravlja predlog za ublažitev energetskih posledic. Osnutek predvideva znižanje davkov na elektriko ter pospešitev uvajanja čistih tehnologij, s čimer bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv in bi se tako zavarovali pred morebitnimi prihodnjimi šoki na energetskih trgih.