Kaj zavira naložbe podjetij? “Mikro in male podjetnike moramo spustiti z uzde”

Slovenija na področju naložb zaostaja za drugimi državami srednje in vzhodne Evrope. Krivec niso javne naložbe, ki so razmeroma visoke: malo vlagajo predvsem slovenska podjetja, ki so sicer nizko zadolžena in imajo po oceni Banke Slovenije (BS) na voljo tudi dovolj virov financiranja, čeprav se kaže tudi vrzel med potrebami podjetij in ponudbo bank. Zakaj torej podjetja ne vlagajo?

To je bilo osrednje vprašanje okrogle mize, ki jo je v torek organizirala slovenska centralna banka. “Investicije danes niso le vprašanje gospodarskega cikla, temveč predvsem vprašanje dolgoročne sposobnosti soočanja s strukturnimi izzivi, kot so večanje odpornosti gospodarstva na zunanje šoke, pritiski na konkurenčnost v mednarodnem okolju, hiter razvoj umetne inteligence in digitalnih tehnologij in seveda tudi staranja prebivalstva,” je v uvodnem nagovoru dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Pri tem je izpostavil, da je vlaganje podjetij pri nas še posebej zadržano, kar pripisuje tudi izvozni naravnanosti gospodarstva. Zaradi te so naložbe ciklično naravnane in odvisne od tujega povpraševanja, v negotovih časih pa podjetja odlašajo z naložbami.

Čeprav so finančni pogoji primerljivi z drugimi državami in je virov financiranja dovolj, Dolenc priznava, da se bo moral finančni sistem prav tako transformirati. V zadnjem desetletju visoke likvidnosti in varnih donosov banke po njegovih besedah niso imele velike spodbude za razvoj novih izdelkov ali za vlaganje v bolj tvegane projekte. To je eden od razlogov, da razvojna in hitro rastoča podjetja iščejo alternativne vire financiranja, tudi v tujini.

Zaostanek po finančni krizi

Pri naložbah je Slovenija za primerljivimi državami srednje in vzhodne Evrope (kot so Slovaška, Hrvaška in tri baltske države) začela zaostajati po finančni krizi 2008/2009, je pojasnila Arjana Brezigar, direktorica analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije.

Pri tem je delež državnih naložb v bruto domačem proizvodu (BDP) pri nas celo večji kot v evrskem območju ali skupini primerljivih držav članic, zaostajamo pa pri naložbah podjetij in gospodinjstev. “Imamo zanimivo situacijo. Na eni strani bistveno nižje naložbe v podjetniškem sektorju, po drugi strani pa relativno visoke naložbe javnega sektorja. To je zato, ker imamo točo denarja iz EU. Toliko, kot ga imamo zadnja leta, ga ni bilo še nikoli in ga – si upam trditi – verjetno nikoli ne bo več,” je dejal profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Mojmir Mrak.

Povedna je tudi vrsta naložb: prevladujejo naložbe v opremo in stroje (opredmetena sredstva), kjer po deležu presegamo povprečje evrskega območja, medtem ko zaostajamo pri naložbah v neopredmetena sredstva, kot so naložbe v intelektualno lastnino. To vključuje patente, licence, blagovne znamke – tisto, na kar se pogosto zanašajo start upi, zlasti na področju digitalnih tehnologij.

Naložbe bodo morale postati ključno gonilo gospodarske rasti, je dejala Brezigar. Pred finančno krizo je gospodarstvo raslo na račun rasti produktivnosti, po njej pa na račun rasti zaposlenosti. To kaže na industrijo, ki temelji na delovno intenzivnih dejavnostih.

Takšna industrija ima nižjo dodano vrednost in nižje plače, bazen novih delavcev znotraj Slovenije pa se ob visoki ravni zaposlenosti krči. Medtem je začela upadati produktivnost dela, ki je “sidro za realne plače”, te pa so ključno merilo blaginje. K temu prišteje tudi demografske izzive, ki se bodo še nadaljevali, saj se pričakuje upad delovno aktivnega prebivalstva in povečanje deleža starejših.

“Gospodarska rast pada, produktivnost dela pada in imamo zelo tesen trg dela. Zato potrebujemo naložbe,” je dejala Brezigar.

Banke ne morejo biti glavni financer tveganih naložb

V anketi, ki jo je izvedla BS, podjetja kot glavno oviro naložbam ne navajajo finančnih dejavnikov, torej dostopa do kreditov pri bankah. Glavne ovire so regulatorno okolje (vključno z dolgotrajnimi administrativnimi postopki, na primer pri pridobivanju gradbenih dovoljenj), pomanjkanje ustreznih kadrov ali kakršnih koli kadrov, pa tudi negotovost, ki traja skoraj neprekinjeno že vsaj od pandemije covida-19.

Vseeno Brezigar opozarja na potencialno vrzel med potrebami podjetij in ponudbo bank. Banke imajo namreč vse nižji delež posojil, ki so zavarovana z vsaj enim neopredmetenim zavarovanjem. To je lahko posledica nizkega povpraševanja po takšnih posojilih, ali pa pomanjkanja primernih izdelkov za tovrstno zavarovanje. To, da se povpraševanje po takšnih posojilih (za neopredmetene naložbe) povečuje pri tujih bankah, kaže na drugo možnost. Tudi Mrak je pritrdil, da “bi se z drugačnimi izdelki tudi povpraševanje ustvarilo”.

“Za zagonska podjetja ne bo mogel biti bančni sektor zaradi regulative nikoli vseobsegajoči ali primarni financer,” pa je dejala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. “Neopredmetena sredstva so različnih vrst. Pri nekaterih – digitalizacija, programska oprema – zaradi regulatornega okvirja lahko takšno financiranje postane neprivlačno. Regulatorni okvir zahteva, da vse kreditiranje temelji na denarnih tokovih. Določene investicije v neopredmetena sredstva – predvsem inovacije – je težko ovrednotiti. Običajno te investicije vsaj na začetku ne nosijo denarnih tokov. Za neko podjetje, ki nima dolgoletnih denarnih tokov, bi bilo financiranje v tem primeru enostavno predrago,” je pojasnila.

Caprirolo je dejala tudi, da ovira naložbam ni niti strošek financiranja oziroma bančnih kreditov, saj da je slovenski bančni sektor v tem pogledu konkurenčen in primerljiv z drugimi državami EU.

Komplementaren trg kapitala

Zadravec Caprirolo pravi, da se del naložb v inovacije preliva v tujino, ker je tam razvit trg, ki nudi raznolike instrumente financiranja. “To je eden od zaviralnih faktorjev. Pri inovativnih izdelkih, ki bi podprli naložbe v intelektualno lastnino, so lahko kombinacije z razvojnimi bankami,” je dejala.

Partner pri skladu tveganega kapitala Tivoli Ventures Andraž Grahek je dejal, da k njim stalno prihajajo povpraševanja po financah. “Po dveh letih imamo tako poln pipeline (angl., čakalno vrsto), da imamo premalo kapitala in moramo delati resno triažo,” pravi. Strinja se tudi, da so banke strogo regulirane in so zato neprimerne institucije za financiranje inovativnih zgodb.

“Moramo zgraditi komplementaren trg kapitala, ki bo imel zaupanja vredne igralce, ki bodo investirali na malo bolj drzen način v tvegane podjeme,” je dejal. Pri tem poudarja, da nimamo premalo denarja za rešitev problema. “Imamo visoko stopnjo varčevanja, investicije tega ne dohajajo. Imamo pa težavo s tem, kako to varčevanje usmerjamo, v kakšne oblike naložb.”

“Toliko tveganega kapitala, kot ga imajo start upi na voljo, ni bilo še nikoli. Kar pa manjka, so dobre zgodbe, ki bi jih bilo s tveganim kapitalom smiselno podpreti. Prebojnih zgodb v Sloveniji manjka,” je dejala soustanoviteljica in direktorica Kolibri Labs Ada Guštin Habuš, ki svetuje slovenskim podjetjem na področju umetne inteligence.

Olaj: država je tveganje številka ena

Podjetnik Dušan Olaj, ustanovitelj in direktor izdelovalca napihljivih balonskih hal Duol, z dostopom do financiranja nima večjih težav. Duol je v dobri finančni kondiciji in že vrsto let uspešno sodeluje z dvema bankama. Podjetje je sredi naložbenega cikla, ki vključuje večji nakup nepremičnine v Sloveniji.

So tudi sredi procesa prevzema tovarne v Italiji, ki Duolu dobavlja material za balone. Tu se po Olajevih besedah začnejo težave. “Ideja je bila, da bi jo prenesli v Slovenijo, pa tega ne bomo naredili, bo raje tam ostala oziroma obstaja celo možnost, da bomo mogoče mi nekoč v prihodnosti iz Slovenije morali iti v Italijo. Zakaj? V neko bistveno bolj predvidljivo poslovno okolje.”

Kot pojasni, ima velika večina slovenskih podjetij standard ISO9001, ki opredeljuje kakovost upravljanja. “Ta standard je zelo jasen. V preambuli definira obvladovanje tveganj. To je prva zaveza poslovodstva danes. In za Duol je država Slovenija tveganje. In to tveganje je na mestu številka ena.”

Šele nato sledijo konkurenca in geopolitična tveganja. Oboje namreč lahko do neke mere predvidi, “kaj pa ta država Slovenija lahko naredi, pa v bistvu ne vem. V komunikaciji z državo Slovenijo mi rešujemo enačbe z neznanimi neznankami.” Olaj pri tem nima v mislih aktualne politike, pravi, ampak odnos države do gospodarstva, ki je po njegovem velik problem. Gre za problem zaupanja; ko tega ni, se gospodarstveniki in podjetniki začnejo spraševati, “zakaj pa bi? Zadovoljen sem z neko stabilnostjo in ne bom tvegal.”

Obenem podjetnik pravi, da “če bo slovenski bančni sektor računal na naložbe v patente in inovacije, potem bo bankrotiral,” saj tako Slovenija kot celotna Evropa občutno zaostajata pri prijavljanju patentov v primerjavi z ameriško Silicijevo dolino. To je težava, ki jo je treba nasloviti, ampak rešitev ne bo prišla z danes na jutri.

Rešitev v ljudeh

Kako torej okrepiti naložbeno dejavnost podjetij pri nas? “Rešitev je v tem, da moramo najti tiste, ki so pripravljeni to početi. Denar imamo, nimamo pa tistih, ki so ga pripravljeni pametno porabiti. To je težava,” je dejal Olaj.

“Spustiti je treba mikro in male podjetnike z uzde. Kar pomeni, da jih je treba prvič legislativno razbremeniti, drugič davčno razbremeniti, jih osvoboditi plačila davkov prvo, drugo leto. Ena od najbolj enostavnih stvari. Razvojna kapica – absolutno ja. Šest mesecev že čakamo na štiri Indijce, da jih pripeljemo v Slovenijo. Zakaj?” še pravi.

Po njegovih besedah ključno za prihodnje poslovanje Duola ni nov stroj v proizvodnji, ampak ti štirje za zdaj digitalni nomadi, ki bodo na spletu ustvarjali prednost pred konkurenco. “Potem bom jaz ustvarjal dodano vrednost tudi v proizvodnji,” je sklenil Olaj.

“Mi tukaj govorimo o zakonih, govorimo o sredstvih, govorimo o oprijemljivih stvareh, neoprijemljivih stvareh. Govoriti moramo pa o ljudeh. Ljudje morajo imeti motivacijo, da nekaj premaknejo,” pa meni Grahek.