Evropsko računsko sodišče kritično do oskrbe s plinom v EU
Sistem oskrbe s plinom v EU kljub izboljšavam ostaja pomanjkljiv in ne zagotavlja dolgoročne zanesljivosti, je v danes objavljenem poročilu opozorilo Evropsko računsko sodišče.
Zaradi hitrega opuščanja uvoza ruskega plina, ki je pomenil 45 odstotkov celotnega uvoza plina v EU leta 2021, po ruskem napadu na Ukrajino je nastala kriza pri oskrbi, ki je nato povzročila krizo cenovne dostopnosti. Avgusta 2022 so veleprodajne cene plina dosegle najvišjo vrednost, in sicer 339 evrov na megavatno uro (v primerjavi z 51 evrov avgusta 2021), v poročilu ugotavlja Evropsko računsko sodišče.
Da bi države EU zmanjšale posledice teh cen za gospodinjstva in podjetja, so začele subvencionirati cene plina in električne energije. Do konca leta 2023 se je EU z diverzifikacijo oskrbe uspešno odmaknila od ruskega plina, cene plina pa so se ustalile in se v začetku letošnjega leta vrnile na ravni pred krizo, povzema STA.
EU je med krizo sicer dosegla svoj cilj 15-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po plinu, toda revizorji niso mogli ugotoviti, ali je to mogoče pripisati zgolj ukrepom ali pa tudi zunanjim dejavnikom, kot so visoke cene plina in topla zima. Prav tako je presegla cilj glede 90-odstotne napolnjenosti skladišč plina po celotni EU, kar pa po navedbah revizorjev ustreza zgolj običajnemu stanju napolnjenosti skladišč s plinom pred krizo. Tudi uspešnost zamejitve cene plina v EU ni mogoče oceniti, saj so cene od uvedbe te zamejitve ostale mnogo nižje.
Drugi ukrepi so vključevali vzpostavitev platforme AggregateEU, s katero naj bi se zagotovil alternativni kanal za trgovanje s plinom, tudi z združevanjem povpraševanja. Tudi pri tem ukrepu revizorji EU niso mogli ugotoviti, ali je platforma glede na že obstoječe platforme pomenila dodano vrednost, saj so se do takrat, ko je platforma začela delovati, razlike v cenah plina med državami članicami EU, ki so nastale zaradi krize, že bistveno zmanjšale.
Zaključek: EU mora okrepiti cenovno dostopnost plina
Revizorji so zaključili, da mora EU v prihodnje okrepiti svoj okvir cenovne dostopnosti za plin. Opozorili so tudi na to, da so mnoge države članice še vedno nenaklonjene sklenitvi dvostranskih solidarnostnih sporazumov. Nekatere države EU bi bile zaradi izrednih razmer celo pripravljene prekiniti oskrbo s plinom za sosednjo državo.
Sodišče je opozorilo tudi na nezadosten napredek na področju zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika, ki bi lahko ogrozil zanesljivo dolgoročno oskrbo. Glede na podnebne cilje EU bo zmanjšanje emisij pri uporabi plina vse pomembnejše za zanesljivo oskrbo EU s plinom.
Do danes so v EU operativni štirje komercialni projekti zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika, pri katerih se lahko skupaj zajame do 1,5 milijona ton ogljikovega dioksida na leto. Vendar je to le kaplja v morje v primerjavi s 450 milijoni ton ogljikovega dioksida, ki jih bodo morali takšni projekti zajeti vsako leto do leta 2050, če želijo doseči podnebne cilje EU, so dodali na sodišču.
