Evropski fiskalni odbor opozoril na Slovenijo: Bruselj je preveč popustljiv

Evropska komisija je preveč popustljiva do držav EU, ki kršijo prenovljena fiskalna pravila, ugotavlja Evropski fiskalni odbor (EFB). Ob tem izpostavlja tudi Slovenijo, poroča STA.

Kot so v ponedeljek objavljenem poročilu zapisali v EFB, se je spomladanska ocena Evropske komisije o skladnosti javnih financ držav EU s prenovljenimi pravili v glavnem osredotočala na odstopanja od priporočene poti javnofinančnih odhodkov. Zajela je tudi ukrepe na prihodkovni strani, pri tem pa ni zagotovila dovolj sistematičnih informacij o svojih odločitvah, denimo podatkov o izmenjavi mnenj z nacionalnimi fiskalnimi sveti, so navedli.

Spomnili so, da je komisija na podlagi ponavljajočih se pozivov predlagala razširitev nacionalne odstopne klavzule od fiskalnih pravil. Predlog, ki je bil sprva omejen na obrambo, tako zdaj vključuje tudi ukrepe za zagotavljanje energetske odpornosti. “Širitev področja klavzule vsakič, ko se ena ali več držav članic sooči z novimi izzivi, lahko ogrozi verodostojnost reformiranega okvira,” so opozorili.

Sloveniji spomladi prizanešeno

Med problematičnimi državami so v poročilu večkrat omenili Slovenijo. Kot so zapisali, se Evropska komisija spomladi, ko je pripravila fiskalna priporočila, tudi pri najbolj ranljivih državah, denimo v primeru Madžarske in Slovenije, ni odločila za sprožitev postopka o čezmernem javnofinančnem primanjkljaju. Ta lahko namreč znaša največ tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).

“Pri oceni komisije o morebitnih novih postopkih v zvezi s čezmernim primanjkljajem so imeli pomembno vlogo presoja in dejavniki, ki ublažijo položaj. Primera Slovenije in Madžarske ponazarjata težave, do katerih prihaja, kadar se novi elementi uporabijo za odlog odločitve o uvedbi postopka, čeprav napovedani primanjkljaj znatno presega tri odstotke BDP,” so pojasnili v EFB.

Bruselj odločitev prestavil na jesen

Bruselj se je spomladi, ko je ocenjeval Slovenijo, po njihovih navedbah zatekel h “konceptu negotovosti”. Izpostavil je sicer, da je mogoče presežek letošnjega primanjkljaja pri nas v celoti obrazložiti s povečanjem naložb v obrambo, za katere pa je EU Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil. Je pa ob tem nakazal, da bi lahko do postopka ob “neizvedbi ustreznih korektivnih ukrepov na verodostojen in pravočasen način” prišlo pozneje.

Evropska komisija je torej odločitev o morebitnem postopku zoper Slovenijo prestavila na jesen, tovrstno postopanje pa je, tako EFB, problematično z dveh vidikov: ker so tako slovenske kot bruseljske napovedi spomladi kazale na primanjkljaj nad tremi odstotki BDP in ker je Bruselj upošteval ukrepe za povečanje primanjkljaja, v DZ sprejete po presečnem datumu za spomladansko napoved za letošnje leto.

Interventni zakon kot dodatno tveganje

Po tedanjih izračunih odhajajoče slovenske vlade bi se javnofinančni primanjkljaj države letos sicer ustavil pri 3,4 odstotka, po spomladanski napovedi komisije pa pri 3,3 odstotka BDP.

Po neuradnih informacijah, ki jih navaja časnik Delo, so k tedanji odločitvi Evropske komisije prispevali varčevalne napovedi odhajajoče vlade, višji obrambni izdatki, zaradi katerih je slovenski primanjkljaj presegel tri odstotke BDP, in pričakovan prihod nove vlade.

Negotovost naj bi po ugotovitvah Komisije povzročali tudi načrtovani stroški interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki bi po oceni Bruslja državo stal med 500 milijoni in milijardo evrov.

V EFB so kritični prav do političnih presoj Evropske komisije o ukrepanju. To naj bi bilo tvegano, saj bi lahko nova vlada še povečala izdatke in se s tem še bolj oddaljila od stabilnosti javnih financ.

Glede na predlagani rebalans, ki bo pred poslanci DZ prihodnji teden, bo sicer javnofinančni primanjkljaj Slovenije letos pri 2,9 odstotka BDP, kar pa je skladno s fiskalnimi pravili, še piše STA.