Bruselj Sloveniji pogledal skozi prste, a je jasen: Ukrepajte do jeseni

Evropska komisija je danes predstavila spomladanski sveženj evropskega semestra, v okviru katerega je med drugim ocenila javnofinančno stanje držav članic in podala priporočila na področju gospodarske, fiskalne in socialne politike.

Slovenija je konec aprila v Bruselj poslala letno poročilo o napredku 2026, v katerem ugotavlja, da bi lahko proračunski primanjkljaj ob koncu leta znašal 3,4 odstotka BDP, kar presega maastrichtski kriterij, ki luknjo v državni blagajni omejuje na tri odstotke.

Tudi Evropska komisija je v poročilu ugotovila, da Slovenija ne izpolnjuje kriterija primanjkljaja, in navedla, da je Svet za Slovenijo aktiviral nacionalno izstopno klavzulo, ki državam članicam omogoča, da začasno odstopajo od proračunskih zahtev. Namenjena je predvsem kritju povečanja obrambnih izdatkov. V Bruslju glede tega še ugotavljajo, da je primanjkljaj v celoti pojasnjen s povečanjem obrambnih izdatkov.

Bruselj je že pred dvema tednoma ocenil, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znašal 3,3 odstotka BDP, v letu 2027 pa 3,5 odstotka BDP.

Negotovost interventnega zakona

Evropska komisija po preučitvi mnenja Ekonomsko-finančnega odbora meni, da v tej fazi ni razloga za začetek postopka presežnega primanjkljaja zoper Slovenijo in ga tako ni predlagala, vendar poudarja, da ostaja precejšnja negotovost glede fiskalnih napovedi za leto 2026. Ta izvira iz zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, sprejetega 11. maja, ki naj bi po ocenah Komisije proračun letos obremenil za med 0,5 in enim odstotkom BDP.

“Pričakuje se, da večina (interventnih, op. a.) ukrepov ne bo začasnih in da bodo povečali primanjkljaj v letu 2026 in pozneje. V odgovor na to odhajajoča vlada pripravlja številne varčevalne ukrepe,” so zapisali v poročilu. Ministrstvo za finance je Bruselj že prejšnji mesec obvestilo o ukrepih, s katerimi naj bi letos v proračunu privarčevali okoli 370 milijonov evrov. Komisija je še dodala, da se varčevalni ukrepi zaradi negotovosti njihovega obsega in uveljavitve na tej stopnji pri presoji niso upoštevali.

“Če ne bodo sprejeti zadostni korektivni ukrepi na verodostojen in pravočasen način, lahko to jeseni privede do začetka postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo,” so opozorili. Jesenska presoja skladnosti javnofinančnega položaja članic bo praviloma konec novembra.

Šircelj že napovedal rebalans proračuna

Najverjetnejši novi finančni minister Andrej Šircelj je ta teden na zaslišanju v DZ napovedal rebalans letošnjega proračuna, katerega cilj bo primanjkljaj spraviti v okvirje, ki jih določa Evropska komisija. “Vsak ukrep bom presojal s tega vidika. Koliko bom uspešen, boste videli,” je dejal.

Postopek presežnega primanjkljaja praviloma pomeni več nadzora Bruslja nad javnimi financami države in dodatno poročanje, obenem pa lahko poslabša ugled države na finančnih trgih in potencialno podraži zadolževanje.

Komisija trenutno vodi postopek zoper deset držav članic. Danes je napovedala še začetek postopka zoper Bolgarijo in odpravo postopka zoper Malto.

Odstopanje od fiskalnih pravil tudi za energetiko

Evropska komisija na današnji tiskovni konferenci še sporočila, da se bo omenjena nacionalna izstopna klavzula, ki velja za obrambne izdatke, razširila tudi na področje energetike. Omejeno odstopanje od fiskalnih pravil bo tako državam članicam omogočeno pri ukrepih, namenjenih krepitvi evropske energetske varnosti in pospešitvi razogljičenja, na primer za obsežne naložbe v energetska omrežja, umeščanje obnovljivih virov energije ter podporo gospodinjstvom in podjetjem pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv.

Razpravo o tem, kateri ukrepi se bodo na koncu upoštevali, bodo z državami članicami opravili v prihodnjih tednih, je poročala STA.