Študentski servisi dobivajo državno konkurenco: denar se bo delil drugače

Približuje se 1. oktober, ko bo Zavod RS za zaposlovanje zagnal nov digitalni sistem za posredovanje dijaškega in študentskega dela. Dijakom in študentom bo na voljo spletna in mobilna aplikacija, delodajalci pa bodo lahko prek sistema objavljali dela in urejali postopke od izbire kandidata do obračuna opravljenih ur.

V Sloveniji študentsko delo vsako leto opravlja okoli 100.000 dijakov in študentov, lani sprejeta novela zakona o urejanju trga dela pa je odprla pot precej aktivnejši vlogi zavoda pri njegovem posredovanju.

Zavod s tem sicer ne vstopa na trg študentskega dela povsem na novo. Študentsko delo lahko posreduje in napotnice izdaja že več kot desetletje. Ta možnost obstaja že od leta 2006, vendar je bila storitev zaradi zapletenega in pretežno ročnega postopka med dijaki in študenti malo poznana in uporabljana.

Zavod sicer ne odgovarja, koliko dijaških in študentskih napotnic so izdali v zadnjih petih letih. Odgovorili so le, da je bilo zaradi administrativnih ovir oziroma dolgotrajnega ročnega postopka izdanih malo napotnic. Po poročanju Radia Študent je zavod med letoma 2020 in 2024 izdal le 33 napotnic.

Kaj bo drugače od 1. oktobra?

Glavna novost 1. oktobra je digitalizacija celotnega postopka in s tem precej resnejši vstop zavoda na trg, ki ga danes obvladujejo zasebni študentski servisi. Od prijave potrebe delodajalca in iskanja kandidata do izdaje napotnice, obračuna ur in nakazila bo po navedbah zavoda vse mogoče opraviti digitalno z nekaj kliki.

Zavod kot svojo prednost izpostavlja tudi povezovanje študentskega dela s kariernim svetovanjem. Dijakom in študentom bodo med drugim na voljo brezplačno individualno in skupinsko svetovanje ter orodja za načrtovanje kariere. Študentska dela bodo vključena tudi v kompetenčni model ESCO, kar bo omogočalo izdajanje potrdil o kompetencah, pridobljenih pri delu.

Model ESCO je evropski sistem za razvrščanje in opisovanje poklicev, znanj in kompetenc, ki omogoča, da se pri posameznem delu evidentira, katere konkretne veščine je oseba z njim pridobila.

Glavna sistemska razlika: kako se bo delil denar

Ena ključnih razlik med zavodom in zasebnimi študentskimi servisi bo v razdelitvi koncesijske dajatve.

Delodajalec mora poleg zaslužka študenta plačati 16-odstotno koncesijsko dajatev. Pri delu prek zasebnega študentskega servisa gre 52,6 odstotka te dajatve v proračunski sklad za štipendije, 23,7 odstotka Študentski organizaciji Slovenije, preostalih 23,7 odstotka pa pripade študentskemu servisu.

Pri zavodu bo drugače. Delež, ki ga pri zasebnem posredniku prejme študentski servis, bo pri javnem posredniku prav tako šel v sklad za štipendije. Tako se bo vanj steklo 76,3 odstotka koncesijske dajatve, Študentska organizacija Slovenije pa bo tako kot pri zasebnikih dobila 23,7 odstotka. Zavod iz koncesijske dajatve zase ne bo zadržal deleža.

Če študent denimo zasluži 500 evrov bruto, koncesijska dajatev znaša 80 evrov. Pri zasebnem servisu od tega 42,08 evra pripade skladu za štipendije, 18,96 evra Študentski organizaciji Slovenije in 18,96 evra študentskemu servisu. Pri zavodu bi sklad za štipendije dobil 61,04 evra, Študentska organizacija pa 18,96 evra.

Za študenta in delodajalca se zaradi drugačne razdelitve dajatve nič ne spremeni: neto prejemek študenta in strošek delodajalca ostajata enaka. Razlika je v tem, kdo prejme del denarja, ki pri zasebnem modelu pripade posredniku.

Zavod zaslužka ne bo zalagal

Študentje bodo izbiro posrednika študentskega dela opazili pri plačilu. Zavod v nasprotju z nekaterimi zasebnimi servisi zaslužka ne bo založil. Študent bo tako praviloma čakal, dokler delodajalec ne poravna računa.

Zavod pravi, da bo sodeloval le z rednimi plačniki in da ne bo objavljal oglasov delodajalcev, ki so v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. Objavo lahko zavrne tudi podjetjem z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi. Če delodajalec računa kljub temu ne bi poravnal, lahko zavod začne elektronsko izvršbo.

Nekateri zasebni servisi medtem denar študentu nakažejo še pred plačilom delodajalca.

Za razvoj sistema skoraj 300 tisoč evrov

Po najnovejših podatkih zavoda je bilo za razvoj informacijskega sistema namenjenih 298.500 evrov brez davka na dodano vrednost. Od 1. oktobra naj bi storitev izvajali štirje javni uslužbenci za polni delovni čas, stroški vzdrževanja aplikacije pa po pogodbi znašajo 500 evrov brez DDV na mesec oziroma šest tisoč evrov na leto.

Te številke precej odstopajo od ocen, ki jih je ministrstvo za delo junija 2025 vključilo v gradivo ob spremembah zakona o urejanju trga dela. Takrat so računali, da bo zavod za informatizacijo namenil 350 tisoč evrov, od leta 2026 pa še 60 tisoč evrov na leto za vzdrževanje aplikacije.

V gradivu so bile precej višje tudi ocene števila zaposlenih. Navajalo je osem javnih uslužbencev in približno 420 tisoč evrov letnih stroškov njihovega dela, za leto 2026 pa je bilo predvidenih 18 zaposlenih oziroma okoli 830 tisoč evrov stroškov na leto. Aktualna napoved zavoda govori o štirih zaposlenih.

Ministrstvo je pripravilo tudi računico potencialnih prilivov. Če bi zavod pridobil 15-odstotni tržni delež, bi lahko po tedanjih ocenah v proračunski sklad vplačal dodatnih 1,8 milijona evrov na leto. Kolikšen delež želi zavod dejansko doseči, zdaj ne napoveduje.

Na drugi strani veliki zasebni igralci

Zavod bo uporabnike poskušal pridobiti na trgu z že uveljavljenimi zasebnimi ponudniki. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo, delo in šport ima letos 16  posrednikov koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Med največjimi so Mjob, ki spada pod okrilje družbe Workforce, e-Študentski Servis in Študentski servis Maribor.

Worforce je lani s posredovanjem študentskega in dijaškega dela ustvaril 14,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Malenkost pod 13 milijoni je končala družba ŠS, ki upravlja e-Študentski Servis, Študentski servis Maribor pa je imel okoli 2,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Pri zadnjih dveh iz letnih računovodskih izkazov ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, koliko teh prihodkov izvira izključno iz posredovanja dijaškega in študentskega dela.

Kaj pravijo zasebni servisi

V Študentskem servisu Maribor vstop zavoda razumejo kot dodatno možnost za dijake, študente in delodajalce. Večja izbira je po njihovem lahko pozitivna, dejanski vpliv pa bo mogoče oceniti šele po določenem času delovanja sistema.

Ob tem poudarjajo, da njihova storitev ni omejena na objavo dela in izdajo napotnice. Uporabnikom pomagajo tudi pri postopkih, obračunih in morebitnih sporih, kot pomembno prednost pa izpostavljajo zalaganje zaslužkov. Novi sistem zavoda sicer po njihovem pomeni dodatno konkurenco.

Pri e-Študentskem Servisu so bili krajši. “Storitve zavoda za zaposlovanje ne poznamo, zato tega ne moremo komentirati,” so odgovorili. Dodali so, da po njihovem mnenju študentskega dela ni smiselno podržavljati in da konkurenca med ponudniki pomeni več izbire, boljše storitve in več inovacij.