Ameriški Versailles, ki ga je močno zaznamovala žalostna usoda Titanika
Oglejte si notranjost 300 milijonov dolarjev vrednega dvorca iz pozlačene dobe. V dvorcu bi morali živeti dediči enega od glavnih podpornikov Titanika, vendar jim je načrte prekrižala nesreča ladje.
Leta 1897 je Peter Widener v bližini Filadelfije zgradil dvorec z 32 spalnicami in 28 kopalnicami.
Nekateri od predvidenih stanovalcev Lynnewood Halla so tragično umrli na krovu Titanika.
V dvorcu so živeli Widener, njegov preživeli dedič in cerkev, nato pa je začel propadati.
V mirnem predmestju Elkins Parka v Pensilvaniji leži več kot stoletje star dvorec Lynnewood Hall, ki ga je lastnik označil za “zadnji ameriški Versailles”.
Gradnjo na 34 hektarjih je leta 1897 naročil Peter Widener, milijonar, ki je obogatel z mesarstvom in prevozništvom. Ob tem je bil tudi glavni finančni podpornik gradnje Titanika.
Hišo Lynnewood Hall je nameraval spremeniti v rezidenco zase, za svoja dva sinova in njuni družini. Vendar je imela usoda drugačne načrte, poroča Business Insider.
Leta 1912 so se Widenerjev sin George, snaha Eleanor in sin Harry vkrcali na Titanik, ko so se vračali s potovanja po Evropi. George in Harry sta skupaj z več sto drugimi potniki umrla v nesreči Titanika, ki je potonil na dno oceana.
Widener je po nesreči ostal na posestvu in v hiši živel do leta 1915, ko je umrl zaradi zdravstvenih zapletov.
Po smrti sina pogosto menjavanje lastnikov
Lynnewood Hall je kasneje podedoval njegov preživeli sin Joseph, ki se je poročil in imel dva otroka. Po Josephovi smrti leta 1943 je nato v prihodnjih desetletjih dvorec zamenjal več lastnikov, med njimi tudi Prva korejska cerkev v New Yorku.
Pastor Prve korejske cerkve v New Yorku Richard S. Yoon je posestvo leta 2014 želel prodati, vendar se je prodaja zavlekla, dvorec pa je bil več let nenaseljen in tarča številnih urbanih raziskovalcev.
Novi lastnik je lani postala fundacija Lynnewood Hall Preservation Foundation, ki je za nakup odštela devet milijonov dolarjev. Izvršilni direktor fundacije Edward Thome je napovedal, da bodo stavbi povrnili nekdanjo slavo.
Kaj vse obsega posestvo
Posestvo meri približno 34 hektarjev, kar je enako več kot 25 nogometnim igriščem.
Na posestvu je dvorana Lynnewood, ki se razteza na 110.000 kvadratnih metrih, loža Lynnewood, ki obsega 18.000 kvadratnih metrov, in hiša, ki obsega 15.000 kvadratnih metrov.
Poleg 32 spalnic in 28 kopalnic ima Lynnewood plesno dvorano za 1.000 oseb, notranji bazen ter številne vodnjake in vrtove.
Nekoč je bilo posestvo obdano tudi z bujnimi vrtovi.
Gradnja dvorca naj bi pred več kot stotimi leti stala osem milijonov dolarjev, kar bi ob upoštevanju inflacije danes naneslo več kot 300 milijonov dolarjev.
Elementi iz Versaillesa
Widener je njegovo zasnovo zaupal takrat 29-letnemu arhitektu Horaceu Trumbauerju.
Po podatkih fundacije Lynnewood Hall Preservation Foundation ima hiša vhodna vrata iz florentinskega brona, v glavni dvorani pa sta marmor in kamen Caen oziroma apnenec, ki ga pridobivajo v severni Franciji.
Brata Duveen, znana trgovca z umetninami, sta opremila večino notranjosti hiše. Priskrbela sta izrezljane lesene obloge iz francoskega gradu, pohištvo iz Versaillesa in tapiserije, ki so bile prej v lasti evropskih aristokratov, navaja fundacija.
Kako je obogatel prvotni lastnik
Widener je imel skromne začetke. Svojo poklicno pot je začel kot mesarski vajenec in pozneje ustanovil eno prvih verig z mesnicami v ZDA.
Po podatkih zgodovinske spletne strani House Histree je svoje bogastvo začel graditi med državljansko vojno, ko je podpisal pogodbo z državo za 50.000 dolarjev, v zameno pa je dobavljal meso za vojsko Unije.
Pozneje je pomagal ustanoviti podjetje Philadelphia Traction Company, ki je imelo pomembno vlogo pri gradnji javnega prometa Filadelfiji, New Yorku in Chicagu.
Widener je zbiral tudi likovno umetnost, zato je v dvorcu poseben prostor namenil za svetovno znane slikarje. V njegovi zbirki so bila tudi dela Clauda Moneta in Rembrandt Harmenszoon van Rijn.
Joseph je po očetovi smrti prevzel odgovornost za Widenerjevo umetniško zbirko in med letoma 1915 in 1940 odprl galerijo za javnost. Ko je umrl, so zbirko podarili Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu.
Korejec dvorec prodajal skoraj deset let
Od leta 1952 pa do 1996 je bil dvorec v lasti krščanske organizacije Faith Theological Seminary, kjer so potekala izobraževanja duhovnikov in krščanskih voditeljev.
Organizacija se je pred 28 leti znašla v finančnih težavah, lastništvo pa je zaradi neodplačanega posojila prevzel pastor Yoon, ki je ustanovil Prvo korejsko cerkev v New Yorku.
Njegova prizadevanja, da v prostorih uredi cerkveno podružnico, se nikoli ni uresničila, saj je po poročanju medija Philadelphia Inquirer naletel na več ovir.
Pred desetimi leti se je zato odločil, da ima vsega dovolj in dvorec začel prodajati. Ceno je postavil pri 20 milijonih dolarjev, med interesenti pa naj bi bili takrat številni zvezdniki, vendar je bil posel sklenjen šele devet let kasneje in za skoraj polovico nižji znesek – devet milijonov dolarjev.
Kakšni so načrti fundacije
Napovedujejo celovito prenovo, kar naj bi po Thomovih napovedi stalo 110 milijonov dolarjev, denar pa bodo zbirali s pomočjo z množičnim financiranjem in donacijami.
“To je bil moj življenjski projekt,” je dejal Thome.