Na trgu vse več rabljeni električnih koles. Na kaj biti pozorni pri njihovem nakupu?

Električna kolesa so v zadnjih mesecih vroča tema v slovenski javnosti. Ne toliko zaradi njih samih, ampak je mnoge debate in ugibanja sprožila napoved Borzena, da bo država subvencionirala nakup električnih koles. Zanimanje za subvencijo je veliko, razpis je odprt od 3. junija, na voljo pa bo letos do dva milijona evrov.

Subvencije so namenjene le novim električnim kolesom, a za mnoge je 1.000 evrov, kolikor se gibljejo povprečne cene, previsoka. Za primerjavo, kolesa, brez pomoči elektrike in s 26 colskimi gumami, so po oceni statističnega urada lani stala 304 evre.

Trg električnih koles je v zadnjih letih doživel močan razcvet. Po podatkih statističnega portala Statista se je prodaja v Evropski uniji lani v primerjavi z letom 2018 podvojila in presegla pet milijonov prodanih koles.

Tri pomembne stvari, na katere je treba biti pozoren

Z rastjo števila električnih koles, kar je ne nazadnje mogoče opaziti tudi na kolesarskih stezah, se je močno povečala tudi ponudba rabljenih primerkov. Na spletnih portalih se prodaja več kot 500 električnih koles.

Če je pri avtomobilih trg rabljenih vozil, predvsem pri vozilih z motorji na notranje zgorevanje, že uveljavljen, pa je pri nakupu električnih koles še veliko vprašanj – na kaj je potrebno biti pozoren?

Direktor kolesarskega centra Velo, kjer se ob prodaji koles ukvarjajo tudi s servisiranjem, Grega Tekavec pojasnjuje, da nakup ni zelo drugačen kot pri drugih rabljenih izdelkih.

“Račun, garancijska knjižica in servisna knjižica,” našteje najpomembnejše stvari. Predvsem servisna knjižica nakup električnega kolesa bolj približa avtomobilu kot pa navadnemu kolesu, pri katerem je praktično ne poznamo.

Ključni komponenti okvir in baterija

Ključni komponenti električnega kolesa sta okvir in motor z baterijo, ki je ena najdražjih komponent in z leti izgublja svojo moč. Cena baterije lahko v nekaj letih tudi preseže vrednost samega kolesa.

“Z vidika morebitnih prihodnjih težav je ključno, da okvir nima vidnih znakov poškodb ter da sta motor in baterija v dobrem stanju. To je včasih težko ugotoviti, vendar je število prevoženih kilometrov lahko prvi indikator stanja kolesa,” dodaja Tekavec.

V oglasih se po zgledu iz avtomobilskega sveta podatek o prevoženih kilometrih pojavlja vse pogosteje, česar pri nakupovanju običajnih koles nismo navajeni.

“Za električno kolo je to nedvomno pomemben podatek. Seveda pa je treba upoštevati vse parametre – starost kolesa, redno vzdrževanje in splošno stanje. Nikoli se ne sme pozabiti – če je nekaj videti prelepo, da bi bilo res, velja biti previden,” opozarja Tekavec.

Na življenjsko dobo baterije vpliva tudi shranjevanje. Kakovostna baterija naj bi sicer zdržala več kot 500 polnjenj.

90 odstotkov električnih koles se vrne na servis

Največja razlika med klasičnimi in električnimi kolesi je predvsem pogostost obiska servisa. V kolesarski trgovini A2U zaznavajo, da se k njim na servis vrne med 10 in 20 odstotki prodanih navadnih koles, medtem ko je ta odstotek pri električnih kar 90.

“Navadna potrebujejo bistveno manj servisa in menjav obrabljivih delov, kot so veriga, zadnji verižniki, verižniki na gonilki, zavorne obloge, ležaji in diski,” odgovarjajo.

Pri električnih kolesih so zgoraj našteti deli bistveno bolj obremenjeni zaradi večjih sil, ki jih človeškemu pogonu doda še motor na e-kolesu.

Tekavec iz Vela pa poudarja: “Ob manjši uporabi vešča stranka lahko tudi preskoči servis, ne da bi zaradi tega imela kakšne nevšečnosti,” dodaja. Opaža, da največkrat na servisu menjajo verigo oziroma zobnike ter opravijo diagnostiko baterije in motorja.

Višji računi za popravila

Ob pogostnosti je bistvena razlika tudi v računu servisa – če se ta pri običajnih kolesih giblje pri 50 evrih, se pri električnih od 200 do 300 evrov.

“Razlog, da skoraj vsi kupci električna kolesa pripeljejo na servis, je predvsem diagnostična oprema sodobnih kolesarskih servisov, brez nje si ne predstavljamo popravil e -koles,” dodajajo pri A2U, kjer so certificirani serviserji pogonskih sklopov proizvajalcev Bosch, Yamaha, Fazua, Mahle in Shimano.

Po njihovih izkušnjah je najpogostejši razlog za servis e-kolesa odpravljanje programskih napak med baterijo in pogonsko enoto. Če pa opravimo več kot 1.500 kilometrov, je treba tudi menjati obrabljive dele.

Pojavljajo se tudi primeri, ko morajo zamenjati verigo že po 700 kilometrih, kar je povezano predvsem z načinom vožnje na terenu.