Minister Šircelj znova zatrdil, da denarja za socialne prejemke ne bo zmanjkalo

Novice Forbes Slovenija 14. novembra, 2026 11.37
featured image

Minister za finance Andrej Šircelj zatrjuje, da bo pomoč dobil vsak, ki jo bo potreboval, četudi proračun za 2027 predvideva za 330 milijonov evrov rezov v socialne transferje.

14. novembra, 2026 11.37

Vlada je pri pripravi predloga sprememb proračuna za leto 2027 izhajala iz zavez v koalicijski pogodbi, ki gredo v smeri stabilnih javnih financ ter postopnega zniževanja dolga. “Ponujamo red, varnost in razvoj,” je dokument danes v DZ predstavil finančni minister Andrej Šircelj. Zanikal je, da ne bo denarja za socialne prejemke, poroča STA.

Kot smo pisali, je minister zagotovil izplačila različnih socialnih prejemkov že na petkovi izredni tiskovni konferenci, v kateri se je odzval na opozorila opozicije, sindikatov in nevladnikov, da predlog proračuna za 2027 vključuje za 330 milijonov evrov rezov v socialne transferje, ki bodo prizadeli študente s štipendijami, mlade družine in druge prejemnike socialne pomoči. Nasprotniki proračuna se sklicujejo na analizo fiskalnega sveta, Šircelj pa ni izrecno zanikal njihovih navedb, da bo v proračunu za 51 milijonov evrov manj denarja za otroške dodatke, 20 milijonov evrov manj za štipendije, 78 milijonov evrov manj za denarno socialno pomoč, 55 milijonov evrov manj za osebno asistenco in 83 milijonov evrov manj za starševska nadomestila.”

“Tako drastičnih rezov ni mogoče doseči z ‘mehkimi ukrepi’, kot to danes zatrjuje minister za finance, ampak se lahko dosežejo le na dva načina: z znižanjem višine transferjev glede na trenutni zakonski okvir, ki predvideva 3,7-odstotno uskladitev z inflacijo, ali pa z zmanjšanjem števila upravičencev,” so včeraj v odzivu zapisali pri Inštitutu 8. marec, kjer so reze v socialno blagajno opisali za največje v zadnjih 20 letih.

Za 2,3 milijarde evrov primanjkljaja

Proračun za leto 2027 je DZ sprejel že novembra lani, Šircelj pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedal, da naj bi se vanj steklo 17 milijard evrov prihodkov, kar je 6,7 odstotka več, kot je v njem zapisano zdaj. Povečali se bodo davčni prihodki, predvsem iz dohodnine, obdavčitve pravnih oseb in davka na dodano vrednost, višji bodo tudi kapitalski prihodki, je naštel. Po drugi strani se bodo zmanjšali prihodki iz evropskega proračuna in nedavčni prihodki.

Načrtovani odhodki se zvišujejo za 6,9 odstotka na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Sredstva se bodo zagotavljala za zakonske obveznosti, vlaganja v obrambo in zaščito ter v promet in prometno infrastrukturo, pa tudi v pokojninsko varstvo in znanstvenoraziskovalno dejavnost, je povedal.

Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,3 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

Šircelj je povedal, da je slovensko gospodarstvo v zelo dobrem položaju, gospodarska rast pa bo prihodnje leto po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj 2,5-odstotna.

Preprečevanje zlorab

Vlada je pri pripravi sprememb proračuna upoštevala ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov. Ti so v različnih fazah priprave, nekateri zahtevajo spremembo zakonodaje, drugi pa predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje različnih evidenc ali odlog nekaterih investicij. “Cilj ukrepov je učinkovitejše delovanje države,” je dejal.

Zanikal je, da bo zmanjkalo denarja za socialne prejemke ali sredstev za pokojninsko in zdravstveno blagajno. “Gre za izmišljotine in neresnice,” je dejal in zagotovil, da bo pomoč dobil vsak, ki jo bo potreboval. Je pa dodal, da zlorab sistema ne bodo dopustili. “Neupravičenih izplačil ne moremo in ne bomo izplačevali, ker niso v skladu z zakonodajo,” je poudaril. Prav tako se mu zdi potreben bolj natančen nadzor nad bolniškimi odsotnostmi.

Z namenom odpravljanja zlorab bodo tako pri socialnih transferjih izboljšali izmenjavo podatkov med organi in ob spremembah podatkov sproti ponovno odločali o denarni socialni pomoči. Poleg tega bodo centralizirali izterjavo neupravičenih izplačil, z elektronskim zaznavanjem neskladij pa preprečevali prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča.

V Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) se sprašujejo, kje se na primer pri starševskih nadomestilih dogaja za 83 milijonov evrov zlorab, ki jih bo ministrstvo ustavilo in tako privarčevalo takšen znesek. “Pogoja za porodniški in starševski dopust sta vendarle nosečnost oziroma rojstvo otroka. Oboje pa sta precej oprijemljivi dejstvi, ki ju je, sploh ob zdravniških potrdilih, težko ponarediti,” so poudarili.

Ustvarjanje reda

Po njegovih besedah gre za ustvarjanje reda. “Ta proračun za ljudi pomeni predvsem to, da bo upokojenec pokojnino prejemal redno, mlada družina bo prejemala vse, kar ji po zakonu pripada, študent bo dobival štipendijo, zaposlenemu bo od plače ostalo več, podjetnik bo vedel, kakšne davke bo plačeval, župan pa bo vedel, s kakšnim denarjem lahko razpolaga,” je povzel Šircelj.

Odbor sejo nadaljuje z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju. Ta med drugim določa višino povprečnine za občine za prihodnji dve leti, o kateri se je vlada z občinskimi združenji pred dnevi dogovorila o višjem znesku, kot je v predlog zakona zapisala sprva, še piše STA.