Minister Šircelj odgovarja na kritike proračunskih rezov: “Nikomur ne bomo nič vzeli”

Minister za finance Andrej Šircelj je na izredni tiskovni konferenci dejal, da opozicijske stranke v okviru kampanje za referendum o interventnem zakonu zavajajo glede ukinjanja različnih prejemkov iz proračuna. “Vse mame bodo dobile porodniško nadomestilo, vsi študentje bodo dobili štipendije. Vsi tisti, ki jim pripadajo socialni prejemki, jih bodo vsekakor dobili,” je povedal.

“Pozivam in prosim opozicijske stranke, da nehajo zavajati in lagati v zvezi z izplačili različnih prejemkov iz proračuna. Pri tem, ko se govori, da ne bodo izplačane štipendije, da ne bodo izplačane pokojnine, porodniška nadomestila, socialni prejemki, gre za zavajanje in strašenje ljudi. Mi ne moremo pristati na grožnje, lahko pristanemo na konstruktivni dialog,” je dejal minister.

Po njegovih besedah v referendumski kampanji krožijo informacije, da različni prispevki ne bodo izplačani in da bo uveden novi Zujf (Zakon o uravnoteženju javnih financ iz leta 2012). “Nobenega novega Zujfa ne bo, ker za Zujf ni potrebe. Proračun je stabilen in finance so varne.”

Po pričakovanjih Širclja bo proračun v državnem zboru zbral potrebno podporo in bo v okviru fiskalnega pravila.

Kritike

Kot smo pisali, so na varčevalne ukrepe v proračunu, ki zadevajo nekatere prejemke posameznikov, opozorili sindikati. Vlada namreč predlaga znižanje sredstev, namenjenih družinam in posameznikom za otroške dodatke, porodniška nadomestila, štipendije in podobno, za 15 odstotkov. “To spominja na zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), izkušnjo iz leta 2012, ko se je z varčevalnimi ukrepi poseglo v pravice ljudi in jemalo tistim, ki najbolj potrebujejo,” je opozorila generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.

Kritičen do vladnega predloga proračuna je tudi Fiskalni svet. Njegov predsednik Davorin Kračun je opozoril, da “niti v obrazložitvi sprememb proračuna niti v zakonu o izvrševanju proračuna ne najdemo ukrepov, ki bi zagotovili takšen padec (prejemkov, op. a.), kar lahko znova nakazuje na nerealistično načrtovanje,” meni.

V segmentu transferjev posameznikom in gospodinjstvom, za katere je letos predvidenih 2,27 milijarde evrov, prihodnje leto pa le še 1,9 milijarde evrov, se najbolj zmanjšata postavki družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter transferjev za zagotavljanje socialne varnosti. Prva za okoli 160 milijonov evrov, druga pa za okoli 130 milijonov evrov. Tudi transferji v javne zavode (gre predvsem za plače javnih uslužbencev v javnih zavodih) se zmanjšujejo za več kot 100 milijonov evrov.

“Želimo bolj gospodarno politiko”

“Nikomur ne bomo nič vzeli, vse pravice so zagotovljene z zakonom in jih bomo tudi izplačali,” je medtem zatrdil Šircelj, zagotovljena bodo tudi vsa sredstva za pokojninsko in zdravstveno blagajno. “Če pa govorimo o mehkih ukrepih, če govorimo, da bomo preprečevali zlorabe, to ne pomeni, da ne bomo izplačevali prejemkov tistim, ki jih dejansko potrebujejo, tistim, ki jih dobijo po zakonu in ki izpolnjujejo vse zakonske zahteve.”

“Razlika v proračunu za 2027, ki je dejansko za nekaj več kot 300 milijonov, temelji na tem, da bo država začela delovati bolj gospodarno. Da bomo pretehtali vsak evro. Želimo si bolj odgovorno in gospodarno politiko na tem področju,” je še dejal.

Po Šircljevih besedah je tudi prejšnja vlada pustila precej finančnih obveznosti, ki niso bile vključene v proračun. Pri tem je omenil posledice dviga minimalne plače in “različne prejemke”, izplačane v tem letu. “Mi smo to pokrili. Nobenega prejemka nismo ukinili, vse smo izplačali.”

Pri Inštitutu 8. marec, ki sodeluje v kampanji proti interventnemu zakonu, so v odziv na ministrove besede povzeli oceno fiskalnega sveta, da bo socialnih transferjev za okrog 330 milijonov evrov manj, kar so opisali kot največje znižanje socialnih transferjev v zadnjih 20 letih. “Tako drastičnih rezov ni mogoče doseči z ‘mehkimi ukrepi’, kot to danes zatrjuje minister za finance, ampak se lahko dosežejo le na dva načina: z znižanjem višine transferjev glede na trenutni zakonski okvir, ki predvideva 3,7-odstotno uskladitev z inflacijo, ali pa z zmanjšanjem števila upravičencev,” so dejali. Opozarjajo tudi, da se obenem vojaški proračun povečuje za 345 milijonov evrov.

Javni dolg

Minister je naslovil tudi kritike o povečanju javnega dolga. “Ta se ne bo enormno povečal, zmanjševali ga bomo za najmanj 0,5 odstotne točke glede na bruto domači proizvod (BDP),” je dejal.

Fiskalni svet je v oceni proračuna, ki jo je objavil oktobra, opozoril na nejasnosti v vladni enačbi. V osnutku proračunskega načrta, ki ga je vlada poslala tudi v Bruselj, si je namreč zastavila cilj zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V istem dokumentu je navedla, da bi primanjkljaj ob trenutno veljavnih ukrepih, torej brez zmanjšanja izdatkov, znašal 3,4 odstotka BDP. Enako po navedbah Kračuna kaže tudi projekcija fiskalnega sveta.

Rebalans

“Če bo interventni zakon sprejet, bo narejen rebalans proračuna. Takrat bomo lahko upoštevali nove makroekonomske kazalce,” je še dejal Šircelj.

Premier Janez Janša je prav tako že napovedal, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta potreben rebalans proračuna zaradi izida referenduma o interventnem zakonu ter načrtovanega posvetovalnega referenduma o prestrukturiranju javnega sektorja.

Predvsem interventni zakon po strokovnih ocenah pomeni veliko tveganje za nižje prihodke. Fiskalni svet ocenjuje, da bi uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu povečala za okoli 1,2 milijarde evrov.