“Interventni zakon bi prinesel varčevalne ukrepe in zadušil gospodarsko rast”

Predlagani proračun za leto 2027 prinaša pomembne reze v pravice ljudi, so na današnji novinarski konferenci po pisanju STA poudarili predstavniki sindikalnih central.

Na predlagana proračuna so se danes odzvali, ker za to ne bodo imeli priložnosti na petkovi in sobotni seji odbora DZ za finance, so povedali. So pa po sklicu novinarske konference od ministrstva za finance dobili vabilo na usklajevanja glede dohodninske lestvice in olajšav. Sešli se bodo v četrtek.

Vlada v proračunu za prihodnje leto, kot smo pisali, predlaga znižanje sredstev, namenjenih družinam in posameznikom za otroške dodatke, porodniška nadomestila, štipendije in podobno, za 15 odstotkov. Reže pa tudi sredstva, namenjena za plače v javnem sektorju, četudi zakon, ki ureja plače javnih uslužbencev za leto 2027, poleg rednih napredovanj določa dva dviga plač, je po poročanju STA dejala generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.

“To spominja na zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), izkušnjo iz leta 2012, ko se je z varčevalnimi ukrepi poseglo v pravice ljudi in jemalo tistim, ki najbolj potrebujejo,” je opozorila sindikalistka.

O treh skupnih točkah proračuna in interventnega zakona

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je navedel tri skupne točke predloga proračuna, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in je v postopku sprejemanja, ter interventnega zakona vladajoče koalicije. Ta je že sprejet, a še ni uveljavljen, saj bomo decembra o njem glasovali na referendumu, prinaša pa raznolik nabor davčnih in drugih ukrepov.

Po oceni sindikalista dokumenta druži “poskus ustvarjanja iluzije, da ne bomo nikoli nič jemali, ki pa se razblini, ko pogledamo podatke”. Oba dokumenta po njegovem kažeta na pomanjkanje iskrenosti glede učinkov za državljane, tako z vidika materialnega položaja kot dostopnosti javnih storitev. Obenem pa po oceni sindikalista nobeden od predlogov ne temelji na širšem družbenem konsenzu, kam želimo.

Poziv k podpori višji uskladitvi dohodninske lestvice

Počivavšek je opozoril, da predlog proračuna vključuje zmanjšanje sredstev za delovanje javnih zavodov, skrbi pa ga še predvidena odprodaja stvarnega državnega premoženja v obsegu 303 milijone evrov, “kar je nekajkrat, da ne rečem nekaj desetkrat več kot to, kar se je dogajalo v preteklih proračunih”.

Poleg tega je vlada po njegovih besedah zgolj minimalno upoštevala zakonsko obveznost uskladitve davčnih olajšav in mej dohodninskih razredov, “kljub temu da lahko ves čas poslušamo, kako bi si želeli razbremenitev dela”. V tej luči je spomnil na sindikalni predlog, po katerem bi se ta uskladitev povišala za 10 odstotkov, kar bi pomenilo višje neto plače, in pristojne pozval, da ga z dopolnilom vključijo v predlog proračuna, s tem pa pokažejo, “da mislijo resno”.

Ocene so, da bi predvideno znižanje transferjev gospodinjstvom terjalo zmanjšanje upravičencev za eno petino do eno tretjino. Zmanjšujejo se sredstva za plače in transferje v javne zavode kljub obveznostim.

Če bo interventni zakon, fiskalnega prostora za zniževanje davčne obremenitve ne bo, je še dejal Počivavšek. “V primeru potrditve interventnega zakona nas čakajo varčevalni ukrepi in zadušitev gospodarske rasti,” je sklenil.

Krovni sindikati javnega sektorja so kritični do tudi do napovedi notranjega ministra Francija Matoza o posebnem plačnem stebru in drastičnem zvišanju začetnih plač za policiste.