Kako je vohunski škandal pretresel velikana v samem osrčju umetne inteligence

Na finančnih trgih se že mesece krepijo dvomi o vzdržnosti astronomskih naložb v sektor umetne inteligence, borzne tečaje vodilnih podjetij v sektorju pa je pred dnevi oklestil še modri cunami na ameriških vmesnih volitvah. Zdaj je izbruhnil še škandal v samem osrčju razvoja umetne inteligence – v proizvajalcu čipov Nvidia, kjer se je generalni direktor Jensen Huang zapletel v romantično razmerje z domnevno kitajsko vohunko.

Ameriški tehnološki velikan je pod temi pritiski izgubil naziv največjega podjetja na svetu. Prejšnji teden je delnica izgubila 10 odstotkov vrednosti, v zadnjem mesecu skoraj 19 odstotkov. S tem je izničila praktično vso letošnjo rast, tržna vrednost podjetja pa je z oktobrskega vrha 5.600 milijard dolarjev upadla na 4.500 milijard dolarjev. Največji na svetu je (znova) Apple s tržno vrednostjo 4.900 milijard dolarjev.

Zdrs vrednosti Nvidie in afera njenega prvega moža, ki jo sedaj preiskuje upravni odbor podjetja, ima lahko precejšnje posledice za celoten sektor umetne inteligence, saj ga v veliki meri podpirajo milijardni posli drugih podjetij z Nvidio. Pomembno lahko vpliva tudi na geopolitične odnose med ZDA in Kitajsko: državi sta vpeti v ostro tekmo razvoja umetne inteligence, ena ključnih ameriških prednosti pa so prav čipi Nvidie.

Huang je širši javnosti znan kot obraz umetne inteligence, saj zadnja štiri leta pogosto nastopa na dogodkih in govori v prid razvoju in naložbam v sektor, stkal pa je tudi tesne vezi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Velja za direktorja, ki ohranja nadzor nad strateškimi odločitvami v Nvidii, družbo pa vodi od samega začetka, zato si je Nvidio brez njega težko predstavljati.

Usodni odnos

Osrednja težava za Nvidio je vohunski škandal, o katerem je konec oktobra poročal The New York Times. Po pisanju časnika je imel Jensen Huang odnos s kitajsko podjetnico Alice Huang, nekdanjo direktorico v singapurskem podjetju za podatkovne centre Megaspeed, ki je kupovalo čipe Nvidie za umetno inteligenco.

Podjetje in njena direktorica so bili na radarju ameriških organov pregona že leta 2024 zaradi sumov, da Megaspeed na Kitajsko preusmerja čipe Nvidie, ki so sicer podvrženi izvoznim omejitvam.

Ameriški obveščevalci so ugotovili, da je Alice Huang kitajska obveščevalka, ki naj bi Pekingu posredovala poslovne informacije, ter da ima romantični odnos s šefom Nvidie. To so ameriški uradniki zapisali tudi v okrožnici, tik preden je Trump maja letos obiskal kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Pekingu. Kitajska obtožbe o vohunjenju zanika in trdi, da gre za blatenje Kitajske, Trump pa je v zadnjih dneh stopil Huangu v bran in ga opisal kot “dobrega človeka”, ki je “opravil izjemno delo za ZDA”.

Trump je bil z dognanji seznanjen že pred letom dni, a o tem ni obvestil Huanga, niti ga o morebitnem stiku s tujo vohunko niso obvestili organi pregona. So pa že takrat – oktobra lani – nekateri ameriški senatorji pozivali trgovinsko ministrstvo, naj odpre uradno preiskavo podjetja Megaspeed, ki naj bi po navedbah NYT med junijem 2024 in februarjem letos kupilo za 4,8 milijarde dolarjev Nvidijine računalniške opreme.

Interna preiskava in zaslišanje v kongresu

Prvi odziv Nvidie na razkritja NYT je bil, da je imel Huang “povsem običajne in nepresenetljive” odnose s poslovno partnerko, ki kupuje izdelke Nvidie, in da ima poslovne stike s tisoči predstavniki partnerskih podjetij v Aziji. V nedeljo pa je Huang sam pisno obvestil zaposlene v Nvidii, da je imel romantično razmerje in da je bil nezvest svoji ženi Lori Huang, s katero sta poročena več kot 40 let. “Bil sem nezvest svoji ženi. S svojimi dejanji sem prizadel njo in najine otroke. Za to, kar sem storil, ni opravičila,” je po poročanju tujih medijev zapisal Huang. Oba njuna otroka, Madison in Spencer Huang, sta zaposlena pri Nvidii.

V ločeni izjavi je tudi uprava Nvidie sporočila, da je sprožila neodvisno preiskavo, čeprav po njihovi oceni razmerje direktorja ni ogrožalo ameriške nacionalne varnosti, niti ni prišlo do uhajanja občutljivih internih informacij podjetja. Preiskavo bo vodil svet direktorjev ob pomoči zunanjih svetovalcev. Huang je ukrep podprl in dejal, da bo s preiskavo sodeloval.

Delnice Nvidie so se v zgodnjem trgovanju pred odprtjem borz v ponedeljek zdrsnile še za dobrih pet odstotkov.

Poleg interne preiskave Huanga čaka še zaslišanje pred kongresom. Trije republikanski člani predstavniškega doma so namreč 4. novembra v pismu pozvali 63-letnega direktorja, da na zaprtem zaslišanju 18. novembra ponudi informacije o dogajanju, ki ga je razkril NYT. Kongresnike zanima predvsem, do kakšne mere bi odnos med Huangom in domnevno kitajsko vohunko lahko pomenil grožnjo nacionalni varnosti.

Huang je v Trumpovem drugem mandatu pogosto svetoval predsedniku in ga spremljal na državniških obiskih, tudi na majskem obisku na Kitajsko. Pri tem je večkrat lobiral, da bi ZDA omilile prepoved izvoza najnaprednejših čipov na Kitajsko. Omejitve, s katerimi ZDA od leta 2022 želijo zadržati kitajski razvoj umetne inteligence, namreč Nvidii onemogočajo dostop do največjega svetovnega trga za čipe. Decembra je Huang od Trumpa iztržil zeleno luč za izvoz čipov H200 – manj zmogljivih od paradne linije H100 – na Kitajsko. Toda izvoz je do danes skromen zaradi strogega nadzora nad izdajanjem licenc v ZDA ter kitajske stave na lastno proizvodnjo čipov, vključno z omejitvijo uvoza čipov.

Krožni posli

Nvidia je največji zmagovalec buma umetne inteligence. Celoten sektor je odvisen od njenih čipov, saj zavzemajo kar 80 odstotkov trga, njihov oddelek za podatkovne centre pa od izida ChatGPT dalje beleži astronomske dobičke. Tržna vrednost je od takrat zrasla s 420 milijard dolarjev na 4.500 milijard dolarjev. Toda razvijalci vodilnih modelov – na primer OpenAI in Anthropic – so sami daleč od dobička.

To pomeni, da za zdaj glavne stranke Nvidie nakupov čipov ne pretvarjajo v dobičke z umetno inteligenco (izjema je SpaceX, ki je v segmentu umetne inteligence v tretjem četrtletju prvič doslej ustvaril dobiček z oddajanjem zmogljivosti v svojih podatkovnih centrih). Financiranje zgodovinskih naložb v podatkovne centre tako pogosto dobi obliko “krožnih poslov”: v njih velikani, kot so Nvidia ali ponudniki oblačnih storitev Microsoft, Amazon in Oracle, vložijo več deset ali več sto milijard dolarjev v start up umetne inteligence, ta start up pa kapital nameni za nakup strojne opreme (na primer čipov) ali storitve v oblaku podjetja, ki je vložilo vanj.

Prav Nvidia je najbolj od vseh tehnoloških velikanov vpeta v to kompleksno mrežo poslov: od leta 2023 je vložila v OpenAI, xAI (zdaj del SpaceX), Anthropic, Mistral, Figure AI in tri tako imenovane neo-oblake (neoclouds, angl.) CoreWeave, NScale in Nebius, ki oddajajo oblačne zmogljivosti razvijalcem umetne inteligence.

Ti krožni posli sicer niso nezakoniti, toda kritiki opozarjajo, da lahko ustvarijo napačno predstavo o resničnem povpraševanju po čipih Nvidie in da lahko umetno dvigajo vrednost start upov ter s tem sektorja umetne inteligence. Huang je avgusta letos oznanil tudi, da si Nvidia že mesece prizadeva v financiranje infrastrukture za umetno inteligenco privabiti velike banke in sklade z Wall Streeta, kot so Goldman Sachs, Blackstone, BlackRock, KKR in Apollo Global Management. Od teh vlagateljev in posojilodajalcev je Huang želel zbrati za 500 milijard dolarjev posojil.

Vlagatelji v sektor se že mesece sprašujejo, če se bodo naložbe povrnile, ali če v umetni inteligenci nastaja balon, zmaga demokratov na vmesnih volitvah v ameriški kongres pa je tem tveganjem dodala še možnost strožje regulacije v ZDA. Mnogi demokratski kandidati so na primer jezdili val nezadovoljstva volilcev nad podatkovnimi centri.

Karizmatični vodja

Če bi moral Jensen Huang zaradi afere odstopiti z mesta izvršnega direktorja Nvidie, bi bil to velik udarec tako za podjetje kot za celotni sektor umetne inteligence. “Obstaja očitno tveganje, da bi bil Jensen lahko odstavljen s položaja izvršnega direktorja – odvisno od izsledkov preiskave upravnega odbora –, kar za delnico pomeni dodatno tveganje, saj je on ključen za zgodbo in strategijo družbe Nvidia na svetovni ravni,” je za Reuters komentiral Dan Ives, partner in višji izvršni direktor pri družbi Yorkville Ives & Co.

Huang je obraz kalifornijskega podjetja, ki ga je soustanovil leta 1993 skupaj s Chrisom Malachowskyjem in Curtisom Priemom. Nvidio vodi že več kot 30 let, kar je eden najdaljših stažev med direktorji-ustanovitelji v Silicijevi dolini. V tem času je podjetje organiziral v skladu s svojo filozofijo vodenja: Huang stavi na čim bolj horizontalno hierarhijo, ki po njegovem mnenju omogoča največ fleksibilnosti. Po poročanju tujih medijev mu neposredno poroča okrog 60 zaposlenih, ki lahko njegove odločitve hitro prenesejo po celotni organizaciji z več kot 42 tisoč zaposlenimi.

Pod Huangovim vodstvom je Nvidii svojo tehnologijo grafičnih procesorjev, ki so bili najprej uspešnica v svetu videoiger, uspelo unovčiti ob vzponu umetne inteligence, kjer je Huang zgodaj prepoznal priložnost.

Nepomembno ni niti, da Nvidia nima javno znanega načrta za nasledstvo, Huang pa je v preteklosti dejal, da bi rad podjetje vodil še desetletja.

Obenem je v Tajvanu rojeni inženir obraz umetne inteligence, ki to tehnologijo skuša približati regulatorjem, političnim odločevalcem in širši javnosti. V zadnjih letih se je pojavljal na različnih konferencah po svetu, kjer je postal prepoznaven po svojem zaščitnem znaku – usnjeni jakni. Med drugim je zagovarjal nadaljnji razvoj umetne inteligence, tudi ko so vodilni razvijalci tehnologije sami opozarjali na eksistencialna tveganja za obstoj človeštva.