Alta banka v stečaj. Ali je mogoče, da so iz trezorja odnesli 380 milijonov evrov?

Gospodarsko sodišče v Beogradu je danes izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad srbsko Alta banko, s katerim je bila za stečajnega upravitelja imenovana Agencija za zavarovanje vlog, poroča N1 Srbija.

Za izplačevanje zajamčenih vlog vlagateljem je bila izbrana banka Poštanska štedionica.

Začetek stečajnega postopka sledi odvzemu licence Alta banki. Srbska centralna banka (NBS) je pozno ponoči s petka na soboto sporočila, da odvzema licenco Alta banki, pri čemer je kot razlog navedla poslabšano finančno stanje in tveganje za nadaljnje poslabšanje likvidnosti.

V ponedeljek je srbska policija, potem ko je več kot 30 ur preiskovala prostore banke, pridržala srbskega podjetnika in lastnika Alta banke Davorja Macuro in še dve drugi osebi. Srbsko javno tožilstvo za organizirani kriminal namreč sumi, da je Macura s pomočjo zaposlenih iz bančnega trezorja nepooblaščeno vzel denar in si s tem pridobil protipravno premoženjsko korist v višini približno 45 milijard dinarjev oziroma 382,8 milijona evrov, je poročala Nova.rs.

Iz uradnih sporočil vodstva centralne banke je bilo po pisanju Forbesa Srbija razbrati, da naj do noči s petka na soboto ne bi vedeli, kaj se dogaja v Alta banki. Je pa bankir, s katerim se je medij pogovarjal, opozoril na neobičajno postavko v bilanci banke.

“Če ima banka v svojih bilancah preveč gotovine, nekajkrat več, kot je običajno, je logično, da jo vprašate, zakaj je tako. To še ne pomeni, da počne kaj nezakonitega, je pa opozorilni znak, ob katerem bi se moral sprožiti poostren nadzor. Vemo namreč, da lahko Narodna banka Srbije vsakodnevno nadzira poslovanje banke. Iz ure v uro lahko spremlja, kaj se v njej dogaja,” je za Forbes Srbija pojasnil izkušeni bančnik.

Banke običajno v trezorju ne hranijo toliko gotovine

Vendar se ob tem porajajo vprašanja, ali je takšna količina denarja v banki sploh dostopna in kako bi bilo sploh mogoče fizično odnesti tolikšno količino gotovine.

Gotovina, ki jo banka hrani v svojem trezorju, je namenjena oskrbi menjalnic, bankomatov in bančnih poslovalnic. Vendar nobena banka v svojem trezorju ne hrani 380 milijonov evrov. Običajno gre za zneske v višini nekaj deset milijonov evrov. Pomembno je tudi vedeti, da direktor banke ne sme vstopati v trezor in tam nima česa iskati. Dostop imajo le pooblaščene osebe, je za Forbes Srbija pojasnil direktor ene od srbskih bank.

Po njegovih besedah je mogoče, da tožilstvo za organizirani kriminal ni povsem pravilno razumelo, kaj v bančnem poslovanju pomenijo gotovina in denarni ustrezniki. Kot pojasnjuje, ne gre zgolj za tisto, čemur pogovorno pravimo gotovina. Sem spadajo tudi obveznice v lasti banke, vrednostni papirji iz repo poslov in obvezne rezerve pri Narodni banki Srbije.

Poleg tega pojasnjuje, da ima vsaka banka večji del svojih denarnih sredstev na računu pri centralni banki, zato ta niso dostopna na način, kot si zdaj predstavljamo ta primer – da nekdo preprosto vstopi v trezor in odnese denar. Dodaja še, da Alta banka v svojem portfelju ni imela veliko obveznic.

“Kljub temu si ne morem predstavljati, da bi lahko imeli v trezorju 45 milijard dinarjev. Ne vem niti, ali lahko trezor katere od bank v Srbiji sploh sprejme tolikšno količino denarja,” pravi sogovornik Forbesa Srbija.

“To se v praksi preprosto ne dogaja”

Bančniki, s katerimi se je pogovarjal Forbes Srbija, pravijo, da se jim zdi nemogoče, da bi Macura iz trezorja Alta banke v vrečah odnesel tolikšno količino denarja. Za takšno prakso, kot poudarjajo, še niso slišali.

“Kaj takega bi bilo v bankah, zlasti tistih, ki poslujejo v Srbiji in so v tuji lasti, nemogoče. Ni možnosti, da bi lastnik banke ali predsednik izvršnega odbora prišel v banko, zaposlenim ukazal, naj odprejo trezor, nato pa iz njega odnesel denar. To se v praksi preprosto ne dogaja,” je za Forbes Srbija povedal eden od bančnikov, ki trenutno zaseda visok vodstveni položaj.

Kot pojasnjujejo sogovorniki, to še ne pomeni, da se v konkretnem primeru kaj takega ni zgodilo oziroma da navedbe tožilstva za organizirani kriminal niso resnične. Pomeni le, da si je takšen dogodek v “običajnem” bančništvu, v banki, ki posluje v skladu s pravili in postopki, težko predstavljati.

“Vse skupaj je videti, kot da bi tipični srbski podjetnik prišel v svoje podjetje in zaposlenim ukazal, naj odprejo blagajno. Ti bi ga ubogali, on pa bi iz nje odnesel denar. Toda bančni sistem deluje drugače. Ni nemogoče, da je bilo v trezorju toliko denarja, vendar to vsekakor ni običajno. Tolikšni zneski se v trezorjih ne hranijo. Videli bomo, kakšen bo razplet oziroma ali je Macura res odnesel gotovino ali pa ni šlo zgolj za gotovino,” je za Forbes Slovenija povedal strokovnjak za notranjo revizijo v bančništvu.

Devet ton dinarskih bankovcev

Znesek 45 milijard dinarjev bi pomenil devet milijonov bankovcev najvišje vrednosti, torej po 5.000 dinarjev. Takšna količina denarja bi tehtala približno devet ton, zato bi jo bilo logistično zelo težko odnesti v kratkem času. Za prevoz v eni sami vožnji bi potrebovali približno polovico tovornega prostora največjega vlačilca s polpriklopnikom, ugotavljajo na Forbesu Srbija.

Tudi če bi ta znesek odnesli v evrskih bankovcih najvišje vrednosti, torej po 500 evrov, bi šlo za približno 800.000 bankovcev, težkih okoli 1,7 tone.

Bančniki zato še opozarjajo, da bo treba ugotoviti, ali je šlo za fizični odnos gotovine ali za drugačno obliko prenosa oziroma odtujitve bančnih sredstev.

Odvzem dovoljenja posebej prizadel Ruse v Srbiji

Odločitev NBS, da odvzame dovoljenje za poslovanje Alta banki, je njenim strankam, med katerimi so številni tuji državljani, ki živijo in poslujejo v Srbiji, odprla vrsto težav. Posebej so prizadeti Rusi, od katerih so mnogi v zadnjih letih v Srbiji našli nov dom ali ustanovili podjetje, piše Forbes Srbija.

Kot je za medij pojasnil predsednik nevladne organizacije Ruska diaspora v Srbiji Leonid Stecenko, je bila Alta banka za številne ruske državljane ena redkih bank, ki jim je omogočala odprtje računa. Pri drugih bankah so se namreč srečevali z zavrnitvami in dolgotrajnimi postopki.

Zdaj se soočajo z dvojno težavo. Poleg tega, da ne morejo prosto razpolagati z denarjem, ki so ga hranili v banki, mnogi sploh ne vedo, kje bodo lahko odprli nov račun in nadaljevali osnovne finančne transakcije. Razmere so še posebej težavne za družine in podjetnike, ki so imeli pri banki Alta vsa razpoložljiva sredstva.

Stecenko je za Forbes Srbija ocenil, da je imela Alta banki odprte račune večina od približno 9.000 podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so jih ustanovili ruski državljani, in vsaj polovica vseh ruskih državljanov v Srbiji.