Šircljevi izdelali svojo oceno. Koliko bi odnesel interventni zakon?

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je obsežen paket davčnih, pokojninskih in drugih sprememb, ki so ga poslanci sprejeli 11. maja letos, vendar še ne velja. Državljani bomo 6. decembra o njem glasovali na referendumu.

Paket prinaša nižje prispevke za najvišje dohodke, ugodnejšo obravnavo dela normiranih podjetnikov, spremembe pri delu po upokojitvi, nižji davek na dodano vrednost (DDV) za izbrana živila in energente ter nekatere spremembe v zdravstvu in gostinstvu.

Eno najpomembnejših vprašanj pred referendumom pa je javnofinančna vzdržnost.

Predlagatelji zakona so v zakonodajnem gradivu ocenili, da bi izpad prihodkov znašal približno 571,7 milijona evrov na leto. Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, pa ocenjuje, da bi se javnofinančni saldo v letu 2027 neposredno poslabšal za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Kasneje bi bil nižji, a še vedno znaten.

Šircelj: Izpad bi znašal 647 milijonov evrov

Na ministrstvu za finance so zdaj naredili nov izračun na podlagi najnovejših podatkov, ki so jih pridobili od Fursa in Umarja, upoštevali pa so tudi analize OECD in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter drugih agencij. Izračun temelji na dinamičnem modelu, ki upošteva spremembe obnašanja gospodarstva in ljudi po uveljavitvi ukrepov iz razvojnega zakona, je na današnji novinarski konferenci pojasnil minister za finance Andrej Šircelj.

Učinek razvojnega zakona na letni ravni znaša 647 milijonov evrov oziroma 0,83 odstotka BDP po srednji oceni. “Ta učinek se nanaša predvsem na zmanjšanje prihodkov,” je dejal Šircelj. Dodal je, da so se s tem približali oceni IMF, ki je učinek interventnega zakona ocenil na 0,85 odstotka BDP.

Izračun ministrstva za finance kaže na velik razkorak z oceno fiskalnega sveta, ki mu predseduje Davorin Kračun. Tako ocena ministrstva za finance kaže, da bi se zaradi znižanja DDV na energente in hrano davčni prilivi prihodnje leto zmanjšali za 160 milijonov evrov, medtem ko je Fiskalni svet številko ocenil na več kot 330 milijonov evrov.

Šircelj je razlike obrazložil zelo na splošno. Dejal je, da “gre verjetno za različne podatke, ki so bili zajeti, in tudi različno upoštevanje dinamike uveljavitve razvojnega zakona”.

Na vprašanje, kakšno dinamiko uveljavitve ukrepov iz zakona je predvidevala ocena ministrstva za finance, je Šircelj dejal, da so predvideli uveljavitev ukrepov interventnega zakona s 1. januarjem 2027. Ni pa jasno odgovoril na vprašanje, kako drugačno dinamiko je predvidel fiskalni svet.

Podrobni izračun ministrstva za finance objavljamo v spodnji tabeli.

Brez posegov v pokojnine, socialo …

Javnofinančni primanjkljaj za 2027 bi bil v primeru sprejema interventnega zakona po ocenah ministrstva brez kakršnih koli ukrepov nekaj več kot 3,3 odstotka BDP. Da bi ga spravili na 2,9 odstotka BDP, to pomeni ukrepe v višini od 300 do 350 milijoni evrov, ki pa naj bi bili predvsem mehki oziroma brez posegov v zakonodajo.

Proračun bi pokril tudi izpad v pokojninski in zdravstveni blagajni.

Šircelj meni, da se bodo ljudje na referendumu odločali racionalno in zakon potrdili, in zagotavlja, da bodo javne finance ostale vzdržne, stabilne in varne. V primeru sprejema zakona ne bo omejevanja javnih storitev oziroma razpada socialne države, je dejal na novinarski konferenci. Zakon vidi kot “zelo, zelo pozitiven”.

Minister je denimo dejal, da bi zaposlitev 1.560 ljudi z bruto plačo 10 tisoč evrov pokrila izpad zaradi uvedbe razvojne kapice. Medtem ko ta zmanjša vplačila v pokojninsko blagajno, prinese višje prihodke od dohodnine (ker je osnova za dohodnino zaradi nižjih prispevkov višja) ter višji davek od dohodka pravnih oseb, ker imajo podjetja nižje stroške.

Kot smo pisali, vlada sicer v proračunskem načrtu za 2027, ki sicer še ne vključuje učinkov interventnega zakona, napoveduje spremembe pri socialnih transferjih. Vlada je v končni različici proračunskega načrta navedla, da je v 2027 “predvidena uskladitev sistemov socialnega varstva in družinskih prejemkov, da se odpravijo anomalije in podvajanja”.

Kot je danes dejala državna sekretarka Kristina Štebljaj, bodo povezali evidence in preverili, ali upravičenci do socialnih transferjev še izpolnjujejo pogoje. “Mislim, da vsi vemo, da prihaja do težav na tem področju,” je dejala.

Fiskalni svet: Izpad se tudi v 10 letih ne bi povrnil

Kot že omenjeno, se ocena finančnega ministrstva močno razlikuje od ocene Fiskalnega sveta. Po tej bi višja gospodarska aktivnost kratkoročno nadomestila približno četrtino neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda, po desetih letih pa približno polovico.

V nobeni od opravljenih simulacij se izpad niti po desetih letih ne bi v celoti povrnil. Svet je sicer v analizi opozoril, da so ocene negotove, saj temeljijo na predpostavkah o odzivu gospodarstva in na razpoložljivih javnih podatkih.

Če se zaradi nižjih prispevkov in davkov prihodki zmanjšajo hitreje, kot zraste gospodarska aktivnost, pa se lahko poveča proračunski primanjkljaj ali pa bo država morala zmanjšati druge izdatke oziroma poiskati nove vire prihodkov.